Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

posameznih spremenljivk (npr. velikost vzorca (n), porazdelitev (ang.
Distribution)).
- Bivariatne statistične analize (ang. Bivariate analysis) so tiste analize, s
katerimi istočasno analiziramo dve spremenljivki. Uporabljamo jih, kadar
raziskujemo zvezo ali povezanost med dvema spremenljivkama. Med
bivariatne statistične analize uvrščamo, npr. korelacijo in enostavno regresijo,
hi–kvadrat test, t–test in podobno.
- Seveda pa so bivariatne in multivariatne statistične analize med seboj
precej prepletene, saj analize, ki jih uporabljamo pri statistični analizi dveh
spremenljivk, uporabljamo tudi pri multivariatnih analizah, o katerih govorimo
takrat, kadar istočasno analiziramo tri ali več spremenljivk. Med multivariatne
statistične analize uvrščamo npr. faktorsko analizo, multiplo regresijo,
diskriminantno analizo, analizo razvrščanja v skupine (clustering)…
Minimalna zahteva v zvezi z nivojem statistične obdelave primarnih kvantitativnih
podatkov je uporaba univariatne analize pri diplomski nalogi, uporaba bivariatne
analize pri magistrski nalogi ter multivariatnih analiz pri doktorski nalogi. Pogoji in
zahteve glede statistične obdelave pri seminarskih nalogah so odvisni od kriterijev, ki
jih postavi mentor.
Danes je vse manj področij, ki zahtevajo raziskovanje splošnega, problemi so vedno
bolj specifični. Kvantitativne metode zato ne zadoščajo, saj spregledajo podrobnosti v
celotni raziskovani populaciji (raziskovalni modeli so prirejeni za vzorce).
Kvantitativne metode je potrebno dopolnjevati s kvalitativnimi, da lahko dobimo
odgovore tudi na vprašanji “zakaj” in “kako”.
Kvalitativno raziskovanje
Van Maanen (1983; povzeto po Easterby-Smith et al., 2005, str. 111) definira
kvalitativne tehnike kot »zbirke interpretativnih tehnik«, ki skušajo opisati, dekodirati,
prevesti ali drugače odkriti pomen določenih družbenih pojavov. Kvalitativne
raziskave so manj strukturirane, bolj odprte in dopuščajo več možnosti interpretacije
kot kvantitativne raziskave (Woodruff in Gardial, 1996, str. 159). Kvalitativne
raziskave so induktivna metoda raziskovanja, pri kateri se postavijo zaključki in

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Spoštovani,

najprej se Vam najlepše zahvaljujemo za Vaše sporočilo. Veseli nas, da ste se obrnili na nas in našo pomoč. Z veseljem Vam bomo pomagali!

Narava dobrega sodelovanja je vsekakor zavzeta z dobro in jasno zasnovanimi osnovnimi koraki/željami. Z vsemi našimi »novimi« potencialnimi »sodelavci« skušamo najprej vzpostaviti tesnejši, zaupanja-vredni in profesionalni odnos ter šele nato preidemo k vsebinskemu delu pomoči. Vsakemu novemu potencialnemu »sodelavcu« se v začetku porajajo številna vprašanja o kompetentnosti in strokovnosti naše pomoči. Tekom naših sporočil in dela boste sami prepoznali ter ugotovili našo strokovnost in profesionalnost.

Naša osnovna pomoč je usmerjena v nudenje splošne pomoči pri urejanju besedil; v tehnično in vsebinsko pomoč oziroma urejanje besedil (oblikovanje besedil, raziskovanje in pridobivanje raznih podatkov, ki jih lahko potencialni »sodelavci« uporabijo v različne namene: poslovne, osebne, itd.). Pri tem dajemo velik poudarek na profesionalnost in natančnost ter vsekakor tudi vestnost.

Predlagamo, da v nadaljevanju navedemo nekaj osnovnih korakov morebitnega prostovoljnega medsebojnega sodelovanja ter tako vzpostavimo osnovni odnos, pred morebitnim skupnim prostovoljnim medsebojnim sodelovanjem.

Za pričetek osnovanja prostovoljnega medsebojnega sodelovanja Vas naprošamo, če nam posredujete vso gradivo, ki ste ga že uspeli morebiti pripraviti za Vaš »problem« oziroma zbrati. Prav tako Vas prosimo, če nam posredujete tehnična navodila, ki veljajo v Vaši organizaciji/podjetju za obdelovanje določenega tematskega področja.

PREDLAGAMO, DA NAJPREJ PODROBNEJE OPREDELIMO SMERNICE ZA PREUČEVANJE TEMATIKE OZIROMA TEMATSKO PODROČJE (PREDVIDENA OZIROMA PREDLAGANA TEMATIKA PREUČEVANJA: "X").

PRAV TAKO VAS NAPROŠAMO, DA POSREDUJTE ŽE MOREBITI PRIPRAVLJENO "GRADIVO" V PREGLED (TO ZAJEMA MOREBITNO LITERATURO/VIRE, MOREBITNE IZHODIŠČNE TOČKE - CILJE, METODE, TRDITVE, SMERNICE EMPIRIČNE RAZISKAVE OZIROMA IZHODIŠČNO ŠTUDIJO - DISPOZICIJO, ITD.; ALI PA ZGOLJ ZAMISLI):

Tematika: X
Osebne želje/cilje s samim preučevanjem:
Kaj dejansko želite preučiti?
Zakaj/namen?
Kaj je cilj Vašega preučevanja?
Vaše osebne želje (trditve, kaj želite dejansko preveriti s preučevanjem)?
Na katera ključna vprašanja želite odgovoriti s samim preučevanjem?
Na kakšen način želite izvesti samo raziskavo (v kolikor bo seveda vključena)?
Kaj bo "ciljni vzorec"?
Predvidena velikost "ciljnega vzorca"?
itd.

Na kakšen način želite/menite, da bi bilo dobro dobljene empirične podatke obdelati.
Želeni vsebinski potek celotnega dela (Okvirno kazalo - v kolikor ga še nimate zamišljenega, ga bomo nato oblikovali skupaj).

PRAV TAKO VAS NAPROŠAMO, DA NAM POSREDUJETE TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE BESEDILA.

NA OSNOVI TEH POSTAVK BO MOGOČE V NADALJEVANJU OBLIKOVATI ČASOVNI ROK IN OSTALE SPECIFIKACIJE MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA. ZA VSA NADALJNJA VPRAŠANJA IN POJASNITVE SMO VAM VENOMER NA VOLJO PREKO ELEKTRONSKE POŠTE.

Če se strinjate z osnovnimi postavkami našega dela, Vam bomo v nadaljevanju posredovali nadaljnje korake morebitnega prostovoljnega medsebojnega sodelovanja.

Za vsa nadaljnja vprašanja se lahko venomer obrnete na nas! Z veseljem Vam bomo poskušali odgovoriti na vsa Vaša vprašanja!

V pričakovanju Vašega odgovora!

*** Večina naših novih "potencialnih sodelavcev" so posamezniki, ki so bili priporočeni s strani že obstoječega "sodelavca". V primeru, da temu ni tako, bodo primarni koraki opredeljevanja tematike in ostalih podrobnosti nekoliko bolj natančni za razjasnitev vseh nejasnosti ter morebiti trajali nekoliko dlje časa. Iz tega razloga Vas naprošamo, da skušate čim bolj natančno opredeliti Vaše želje, ideje, cilje, domneve, trditve, ipd.

---------------------------------------------------------------------------------------------------

V nadaljevanju Vam navajamo nekaj osnovnih postavk prostovoljnega medsebojnega sodelovanja. Navajamo predvsem podatke o izbiri in vrednotenju področja pomoči:

Področje pomoči:

Pomoč pri oblikovanju teoretičnega dela študije (za tematiko, ki ustreza bazi podatkov)
= po dogovoru (odvisno od področja tematike)
Pomoč pri oblikovanju teoretičnega dela študije (za tematiko, ki ni v bazi podatkov)
= po dogovoru (odvisno od področja tematike)
Pomoč pri oblikovanju teoretičnega in empiričnega dela študije (za tematiko, ki ustreza bazi podatkov)
= po dogovoru
Pomoč pri oblikovanju teoretičnega in empiričnega dela študije (za tematiko, ki ni v bazi podatkov)
= po dogovoru (odvisno od področja tematike)

Vsebina pomoči (odvisno od Vaše problematike in področja):

Pomoč pri pripravi izhodiščnega dokumenta.
Pomoč pri pripravi relevantne in ažurne literature.
Pomoč pri pripravi relevantnih in ažurnih virov.
Pomoč pri pregledu relevantne literature in virov.
Pomoč pri izboru najustreznejše literature in virov.
Pomoč pri obdelovanju tematike z teoretičnega vidika.
Pomoč pri pripravi virov za izvedbo empiričnega dela študije.
Pomoč pri izvedbi empiričnega dela študije.
Pomoč pri obdelavi podatkov s potrebnimi statističnimi programi.
Pregled celotnega besedila.
Upoštevanje morebitnih navodil ali napotkov (komentarjev).
Pomoč pri popravljanju ali odpravljanju pomanjkljivosti.
Pomoč pri vsebinski dopolnitvi študije na delih, kjer bi bilo to potrebno.
"Up to date" podatki.
Strokovna pomoč in usmerjanje.
Nenehna komunikacijska podpora.
Pomoč le/samo v slovenskem jeziku.
Vsi nadaljnji napotki/popravki všteti/vsebovani v prvotni pomoči.

Tehnična optimizacija besedila:
Upoštevanje vseh tehničnih navodil za oblikovanje besedila.
Oblikovanje naslovov in podnaslovov s slogi.
Pravilno avtomatizirano številčenje strani s prelomi ter odseki strani.
Ureditev robov besedila v skladu z tehničnimi navodili.
Določitev in ureditev pravilnih razmikov med vrsticami.
Uporaba pravilnega tipa pisave.
Oblikovanje in postavitev glavnega avtomatiziranega kazala s slogi, avtomatiziranega kazala tabel, grafov ali slik.
Pravilna razporeditev strani z uporabo prelomov strani.
Pregled pravilnosti navajanja virov v skladu z tehničnimi navodili.
Ureditev odmikov pri naslovih, podnaslovih ter naštevanju.
Upoštevanje ostalih tehničnih navodil.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Ime in priimek
Štev. indeksa: xxxx
Ulica, hišna številka
XXXX Kraj
Datum: dd.mm.llll
tel.: XX-XX XX XXX
e-pošta: zz.zz@zz.zz

Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede

Dispozicija diplomskega dela ………………………………… študija
PREDLAGANI NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
PREDLAGANI NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V ANGLEŠKEM JEZIKU
v okviru predmeta: Naziv predmeta
mentor: Ime in priimek mentorja
1. Uvod - tema diplomskega dela
V nekaj stavkih (5 do 10) poljubno opišite področje dela, ki ga želite raziskovati.

2. Metodologija
• Opredelitev problema (kaj je problem, ki ga obravnavamo, največ 15 vrstic)
• Opredelitev ciljev naloge (kaj bo naloga prispevala k rešitvi problema; največ 5 stavkov)
• Predvideni rezultati naloge (kaj konkretno bo rezultat naloge, največ 5 stavkov)
• Predlagane metode (in orodja) (največ 10 stavkov)
• Pomembne predhodne raziskave (največ 20 stavkov)

3. Predlog vsebine:
Navedena morajo biti samo glavna poglavja brez podpoglavij.
4. Predvidena literatura in viri:
Seznam predvidene literature se izdela skladno z ameriškim APA standardom citiranja:
Avtor Tainta (leto izdaje). Naslov knjige. Kraj: založba
Primer: Peters, T. (1994). The Tom Peters seminar: crazy times call for crazy organizations. London: Macmillan.

Spletna stran: Avtor Tainta. Naslov članka. Pridobljeno (datum) na http:/www.strantainta.xx/
Primer: Cvelbar, M. (28. 5. 2013). Hilda Tovšak bi lahko odšla iz zapora na Igu. Je to verjetno?. Finance.si. Pridobljeno 8. 6. 2015 na http://www.finance.si/8341052/Hilda-Tov%C5%A1ak-bi-lahko-od%C5%A1la-iz-zapora-na-Igu-Je-to-verjetno
Interno gradivo: Organizacija. (leto). Naslov gradiva (interno gradivo). Organizacija, kraj.
Primer: Občina Celje. (2010). Popis infrastrukture na območju občine Celje (interno gradivo). Občina Celje, Celje
Zapiski predavanj: Ime in priimek predavatelja, ime predmeta, študijsko leto
Primer: Vida Kampuš-Trop, Makroekonomija, 2010/2011
Minimalno mora predvidena literatura obsegati 1 monografijo (knjiga, skripta) in 2 članka, želeno je, da je v tem kako delo mentorja

5. Okvirni terminski plan izdelave naloge:
Dejavnost .... - od xx/xx-xx do xx/xx-xx
ali: gantogram poteka dejavnosti (izdelana je lahko z nekim računalniškim orodjem)

Podpis študenta/ke :

Pri tem ne pozabite, da mora biti:
1. dispozicija(i) diplomskega dela:
• izdelana v skladu in obliki s temi navodili (lahko jih uporabite kot šablono) in z navodili o izdelavi diplomskega dela, ki jih študent dobi na naši spletni strani
• priložen obrazec 'prijava teme', ki ga študent dobi na naši spletni strani
• vsebinsko dogovorjena in pred oddajo podpisana s strani mentorja
• zgoščena - dolga je lahko največ dve strani.
• napisana v 1. osebi množine, nedoločniški ali deležniški obliki
• lektorirana in
• oddana v referat FOV.
2. diplomsko delo samostojno raziskovalno delo na področju študijskega predmeta in nikakor ne le posnetek ali opis nečesa že obstoječega!

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Na podlagi 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 115/2004) je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na redni seji dne 18.3.2011 sprejel

PRAVILNIK O
PRIPRAVI IN ZAGOVORU MAGISTRSKEGA DELA
po programu Ekonomija in poslovne vede ter po programu Poslovodenje in organiziranje - MBA

1. člen

Študenti magistrirajo, ko opravijo vse predpisane preizkuse znanja in izpolnijo ostale obveznosti po izobraževalno-raziskovalnem programu ter uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno sklepno magistrsko delo.

2. člen

Sklepno delo je preizkus usposobljenosti kandidata. S sklepnim delom, uspešnim zagovorom in že prej pozitivno ocenjenimi preizkusi znanja dokazuje kandidat za magistra, da je usposobljen za raziskovalno delo v znanstvenih disciplinah vpisane smeri.

3. člen

Magistrsko delo je lahko tudi skupinsko, zlasti če gre za interdisciplinarno raziskavo, vendar pa mora biti pisano tako, da je razviden samostojni prispevek posameznega kandidata, ki ga je mogoče oceniti.

4. člen

Temo za magistrsko delo lahko kandidat prijavi v začetku 2. letnika po posvetu s predstojnikom študijske smeri oziroma katedre in po razgovoru s potencialnim mentorjem, ki da svoje mnenje in privolitev v mentorstvo.

Pri izbiri teme naj kandidat izhaja iz smeri študija ter dosedanjega raziskovalnega oz. strokovnega dela. Četudi je izbrana tema iz drugega znanstvenega področja, se mora naslanjati na področje izbrane smeri študija.

5. člen

Mentor je lahko habilitiran učitelj EPF, ki opravlja izobraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga loteva kandidat. Mentor je lahko tudi habilitiran učitelj neke druge fakultete ali visoke šole, če je predaval na podiplomskem študiju EPF specifično temo oz. poglavje ali je to predmet raziskovalnega področja EPF, iz katerega dela kandidat sklepno delo.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

6. člen

Temo magistrskega dela mora študent prijaviti na obrazcu »predlog za potrditev teme« (Obrazec 1) v treh (oz. štirih izvodih, če ima somentorja) ter priložiti v enakem številu naslednje priloge:
a) dispozicijo dela, ki mora biti sestavljena po Obrazcu 2;
b) kratek delovni življenjepis, ki naj vsebuje kronologijo in rezultate njegovega strokovnega dela in izobraževanja, pa tudi bibliografijo del.

Format besedila je določen s Prilogo 2/2.

Opomba: Naslov teme naj bo oblikovan tako, da v precizni in skrčeni obliki čim ustrezneje in popolneje odraža in izraža vsebino in predmet dela.

Kandidat mora v prijavnem obrazcu posebej podpisati tekst izjave, da bo delo izdelal samostojno in da se zaveda odgovornosti za nesamostojno delo.

7. člen

Predlog za potrditev teme, podpisan od potencialnega mentorja odda oz. pošlje kandidat Službi za študentske in študijske zadeve.

Služba za študentske in študijske zadeve posreduje predlagano temo z dispozicijo katedri, v katero spada smer študija, ki jo je kandidat izbral v okviru magistrskega programa. Katedra temo in dispozicijo obravnava z vsebinskega vidika in z vidika preglednosti na prvi naslednji seji katedre ter poda mnenje (Obrazec 3). Celotno dokumentacijo vrne Službi za študentske in študijske zadeve, ki obvesti potencialnega mentorja in kandidata ter jo posreduje v obravnavo komisiji za znanstveno-raziskovalne zadeve.

V primeru, da se tema v smislu 4. člena nanaša na področje, ki ne spada v katedro – nosilko večine disciplin s smeri študija, ta katedra k obravnavi predložene teme povabi predlaganega mentorja. V razpravi na katedri se lahko izoblikuje predlog za možnega somentorja pri pripravi tega dela.

8. člen
Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve obravnava predlagano temo in morebitne dopolnitve kandidata na osnovi mnenja katedre iz obrazca 3 ter predlaga Senatu EPF, da temo sprejme ali zavrne. Če senat EPF temo sprejme, imenuje tudi mentorja oz. somentorja.

Senat EPF lahko določi rok, v katerem naj kandidat predlagano temo spremeni oz. dopolni.

9. člen

Izdelano magistrsko delo bi naj kandidat predložil ob koncu 2. letnika, vendar najkasneje v 18 mesecih od datuma, ko mu je bila potrjena tema.

Kandidat lahko predloži izdelano magistrsko delo, ko opravi vse študijske obveznosti po izobraževalno-raziskovalnem programu. Imeti mora zaključen indeks predavanj. (Ko študent opravi vse izpite in ostale obveznosti, predloži indeks Službi za študentske in študijske zadeve

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

v zaključitev). Kandidat lahko odda magistrsko delo, ko je dosegel soglasje mentorja, da delo ustreza.
10. člen

Kandidatu, ki iz upravičenih razlogov magistrskega dela ne more predložiti v določenem roku, lahko komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve podaljša rok na osnovi njegove prošnje in mentorjevega mnenja.

Če kandidat ne predloži magistrskega dela v roku in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.

11. člen

»Kandidat odda magistrsko delo v sistem DKUM, kjer se generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Po oddaji dela vnese svoj in mentorjev elektronski naslov, kamor bo poslano poročilo.

Študent odda v Službo za študentske in študijske zadeve:
- poročilo, ki ga prejme po elektronski pošti,
- mehko vezan izvod naloge (če je bil imenovan tudi somentor odda 2 mehko vezana izvoda),
- elektronsko verzijo naloge (CD),
- nepodpisano izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela (Priloga 6).

Služba za študentske in študijske zadeve takoj po prejetju posreduje mentorju: poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo, en mehko vezan izvod in elektronsko verzijo naloge (CD) po interni pošti. Služba za študentske in študijske zadeve posreduje mentorju obrazec »Izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela«. Če je bil imenovan somentor, pošlje izvod magistrskega dela tudi njemu.

Mentor vrne v Službo za študentske in študijske zadeve podpisan obrazec »Izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela«. Če je mnenje mentorja pozitivno, Služba za študentske in študijske zadeve kandidata obvesti o ustreznosti magistrskega dela.

Pred zagovorom je kandidat dolžan predložiti:
- magistrsko delo v petih (5) trdo vezanih izvodih praviloma v obsegu 60 do 70 strani osnovnega teksta (brez virov in prilog) in
- izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (DKUM).«

12. člen

Oblika magistrskega dela je v priloženem dokumentu (Obrazec 4).

13. člen

V roku 3. mesecev od oddaje magistrskega dela je mentor (somentor) dolžan napisati oceno magistrskega dela na Obrazcu 5. V oceni magistrskega dela mentor (somentor) predlaga tudi

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

člane komisije za zagovor. Praviloma je član komisije za zagovor magistrskega dela mentor in če je bil imenovan, tudi somentor.

Komisija za zagovor magistrskega dela je praviloma najmanj tričlanska in sestavljena iz znanstveno aktivnih habilitiranih učiteljev.

Mentorjevo poročilo o oceni magistrskega dela in komisijo potrdi ali zavrne senat EPF.

14. člen

Služba za študentske in študijske zadeve je dolžan 7 dni pred zagovorom pisno obvestiti kandidata, komisijo in Univerzo v Mariboru o datumu zagovora ter objaviti zagovor na oglasni deski fakultete.

15. člen

Potek zagovora

Kandidat najprej poda kratko vsebino dela (do 15 minut), nato poda mentor oceno dela, v kateri je treba prikazati njegove odlike in pomanjkljivosti. Člani komisije zastavijo kandidatu vprašanja ter zahtevajo pojasnila. Kandidat lahko odgovarja na vprašanja in pripombe takoj ali po pripravi (do 45 minut). Po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove predsednik komisije ostale navzoče, da lahko postavijo kandidatu pisna vprašanja.

Po končanem javnem zagovoru magistrskega dela predloži in oceni komisija na tajnem posvetovanju, kako je kandidat zagovarjal svoje delo. Uspešnost oz. neuspešnost se ocenjuje z ocenami od 1 – 10, pri čemer so ocene od 1 – 5 negativne, od 6 – 10 pa pozitivne.

Predsednik komisije objavi sklep komisije z oceno in seznani kandidata ali je pridobil pravico za podelitev znanstvenega naslova magister oz. magistrica znanosti.

16. člen

O ustnem zagovoru magistrskega dela se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Priloga zapisnika so tudi postavljena vprašanja.

17. člen

Če komisija pred ali med zagovorom magistrskega dela spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor prekine in ga odloži največ za 3 mesece, nakar sprejme dokončno odločitev.

Komisija lahko po končanem zagovoru na isti osnovi odloči, da mora kandidat magistrsko delo ustrezno dopolniti v primernem roku, ki ga določi komisija. V tem primeru komisija tudi odloči, ali bo zaradi dopolnitve potreben ponoven javen zagovor ali ne.

18. člen

Če kandidat neupravičeno ne pride na zagovor magistrskega dela, sprejme komisija sklep, da je kandidat odstopil od zagovora dela.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

19. člen

Kandidat, ki izpolni vse predpisane študijske obveznosti, ima pravico do znanstvenega naslova, skladno z zakonodajo in statutom univerze in sicer:

MAGISTER OZ. MAGISTRICA ZNANOSTI.

20. člen

Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme senata EPF.

Prof. dr. Samo Bobek,
dekan

OBRAZEC 1

Priimek in ime: ………………………………………………Vpisna številka:………………

Točen naslov za obveščanje:…………………………………………………………………..

Leto vpisa: …………………. Program:……………………………………………………….

Smer: …………………………………….

PREDLOG
ZA POTRDITEV TEME ZA MAGISTRSKO DELO

Za magistrsko delo ob zaključku študija predlagam naslednjo temo:

…………………………………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………………..

Predlagam mentorja: ………………………………………..Njegov podpis: …………………

Predlagam somentorja: …………………………………….. Njegov podpis: …………………

Zaposlen(a) sem v :.……………………………………………………………………………..

Delo, ki ga opravljam:.…………………………………………………………………………..

Podpisani(a) izjavljam, da bom magistrsko delo sam(a) sestavil(a) in se zavedam morebitnih kazenskih in disciplinskih posledic, če bi se pri pisanju dela poslužil(a) nedovoljenih sredstev.

Datum: ……………………. Podpis: ………………….
SOGLASJE K DISPOZICIJI MAGISTRSKEGA DELA

Izjavljam, da sem pregledal dispozicijo magistrskega dela
in ugotavljam,
da je skladna z usmeritvami za izdelavo dispozicij za magistrska dela na EPF.

Podpis mentorja (somentorja)

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Temo za magistrsko delo lahko kandidat prijavi v začetku 2. letnika po posvetu s predstojnikom katedre in po razgovoru s potencialnim mentorjem, ki da svoje mnenje in privolitev v mentorstvo.

Pri izbiri teme naj kandidat izhaja iz smeri študija, iz svojih delovnih izkušenj ter dosedanjega raziskovalnega oz. strokovnega dela. Četudi je izbrana tema iz drugega znanstvenega področja, se mora naslanjati na področje izbrane smeri študija.

Mentor je lahko habilitiran učitelj, ki opravlja izobraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga loteva kandidat.

Temo magistrskega dela mora študent prijaviti na obrazcu »predlog za potrditev teme« (Obrazec 1) v treh (oz. štirih izvodih, če ima somentorja) ter priložiti v enakem številu naslednje priloge:
c) dispozicijo dela, ki mora biti sestavljena po Obrazcu 2;
d) kratek delovni življenjepis, ki naj vsebuje kronologijo in rezultate njegovega strokovnega dela in izobraževanja, pa tudi bibliografijo del.

Format besedila je določen s Prilogo 2/2.

Opomba: Naslov teme naj bo oblikovan tako, da v precizni in skrčeni obliki čim ustrezneje in popolneje odraža in izraža vsebino in predmet dela.

Potrjeni izvodi se pošljejo:
- kandidatu,
- mentorju in somentorj,
- arhiv.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

PRILOGA 2/2 – USMERITVE ZA FORMAT DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

USMERITVE ZA FORMAT DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

Magistrsko delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka priporočljiv, obvezen pa takrat, kadar mentor ali komisija za zagovor magistrskega dela to izrecno zahteva.

Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1, font pa 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) naj bo tiskano obojestransko, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.

Urejanje osnovnega teksta:

Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:
1. levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake strani);
2. naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 12 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman);
4. razmik med vrstami naj bo 1 (v Wordu single), prav takšen je razmik med odstavki, med poglavji oziroma podpoglavji pa naj bosta dve prazni vrstici;
5. vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (levi in desni), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- prvi list trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran mehko vezanih izvodov ni oštevilčena;
- strani številčite običajno v sredini zgoraj (pri enostranskem izpisu pa desno);
- seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če magistrsko delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...

Z velikimi črkami in poudarjeno (polkrepko) pišete samo glavne naslove, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in brez poudarka.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Urejanje slik in tabel:
1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno magistrsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan z velikimi poudarjenimi znaki (npr. TABELA 1: STRUKTURA IZVOZA REPUBLIKE SLOVENIJE V OBDOBJU 1999-2001);
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Urejanje enačb:
1. enačbe številčite po naslednjem sistemu:
a. če jih je relativno malo, jih številčite zaporedno od 1 naprej,
b. če pa jih je mnogo, dodajte pred zaporedno številko še številko poglavja, npr. na naslednji način:
Tpi = Lpi + Upi – Ipi (2.5),
pri čemer pomenijo:
Tpi tržni potencial za izdelek i
Lpi lokalno proizvodnjo izdelka “i”i
Upi uvoz izdelka i
Ipi izvoz izdelka i
c. kasneje se v tekstu sklicujte le na številko enačbe (npr. kot izhaja iz enačbe 2.5 …).

Urejanje opomb pod črto:
1. opombe pod črto uporabljajte za (1) podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo, (2) za napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočate za podrobnejšo preučitev, in takrat (3), kadar celoten razdelek (podpoglavje) povzemate po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedete tako: povzeto po: Jurše 1997);
2. vsako opombo pod črto zaključite s piko;
3. opombe pišite z enako pisavo (tipografijo črk) kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10.

Navajanje virov v besedilu:
1. etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v magistrskem delu;

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu magistrskega dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili (npr. če ste nek vir povzeli po drugem viru, morate navesti, iz katerega sekundarnega vira ste povzeli misel nekega avtorja: Ta je izvirno navedena v viru, ki ga je uporabil avtor, iz katerega ste vi povzemali): Primer: Segmentiranje je po Kotlerju (1996, 235) postopek, s katerim..... (Citirano v: Jurše 1999, 345) oziroma: Jurše (1999, 345) povzema opredelitev segmentiranja po Kotlerju (1996, 235) in ga opredeljuje kot postopek.....;
4. vire navajate praviloma v besedilu (izjemoma v opombi pod črto), in sicer v oklepaju na naslednji način (priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številka strani, na kateri(h) se nahaja misel (trditev), ki ste jo povzeli. Vir navajate torej tako: (Samuelson 1998, 125). Če so v avtorski publikaciji navedeni več kot trije avtorji, izrecno navedemo samo prvega in dodamo okrajšavo et al., npr. (Samuelson et al. 1998);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Samuelson 1998, 125) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, 127) ali (ibid.,145);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Samuelson 1998a, 124), (Samuelson 1998b, 250), (Samuelson 1998c, 433) itd.;
7. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […] xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi mislimi: Kot kažejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril že Samuelson (1998a, 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx.

Navajanje virov v seznamu virov (seznamu literature):

Na koncu magistrskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjižna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Samuelson 1998a, Samuelson 1998b, Samuelson 1998c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi. V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.

Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije).
c. Naslov knjige.
d. Kraj: Založba.

Primeri:

Barabba, Vincent P. in Gerald Zaltman. 1991. Hearing The Voice of The Market. Boston: Harvard Business School Press.
Jurše, Milan. 1997. Mednarodni marketing. Maribor: EPF.
Mendelhall, Mark, Betty Jane Punnett in David Ricks. 1995. Global Management. Cambridge: Blackwell Publishers.
V besedilu bi navedli gornja vira na naslednji način: (Barabba in Zaltman 1991, 255-257) oziroma (Jurše 1997, 435) in (Mendelhall et al. 1995, 115), če so trije ali več avtorjev dela.

Kadar pa vir nima avtorja, ga navedemo tako:

Mastering Global Business: The Complete MBA Companion in Global Business. 1999. London: Financial Times Management.

V besedilu bi navedli gornji vir na naslednji način: Iz strokovne literature (Mastering 1999, 25) izhaja, da.....

Če je vir uredil eden ali več avtorjev:
Collins, Eliza G. C. in Mary Anne Devanna, editors. 1994. The New Portable MBA. New York: John Wiley.

2. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija idr.:
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr.
b. Naziv nižje organizacijske enote.
c. Naziv konkretnega oddelka, instituta, centra, ki je izdal knjigo,
d. Leto objave knjige (publikacije).
e. Naslov knjige.
f. Kraj: Založba (če je navedena).

Primeri:

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001. Annual Report 2000.
WB – World Bank. 2002. World Bank Atlas.
IMF – International Monetary Fund. 2000. Policies and Prospects in Japan and the Implications for the Asia-Pacific Region. Working Paper 2001/131.
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. 1992. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review 1992. Paris.
Uradni list RS. 1994. Zakon o trgu vrednostnih papirjev 6/94.

3. Pri poglavjih v knjigi, ki jo je napisalo več avtorjev:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije, zbornika).
c. Naslov poglavja.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

d. V: Naslov knjige,
e. urednik – začetnice imena in priimek.
f. Kraj: Založba.

Piercy, Nigel. 1990. Export Strategy: Key Markets versus Market Spreading. V: The International Marketing Digest. McDonald, M. H. B. in T. S. Cavusgil (Editors). Oxford: Heinemann Professional Publishing, 334-346.
Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul - Mednarodni management, urednik M. Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

4. Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Letnica objave (izida) članka.
c. Naslov članka.
d. Ime revije (časopisa, zbornika, v katerem je bil prispevek objavljen)
e. letnik (tekoča številka revije),
f. navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.

Primeri:

Anderson, Erin, George S. Day in V. Kasturi Rangan. 1997. Strategic Channel Design. Sloans Management Review 38(Summer)4, 59-68.
Svetličič, Marjan. 1996. Izzivi globalizacije in regionalizacije svetovnega gospodarstva. Naše gospodarstvo 42(3), 246-258.
Bajt, Aleksander. 1992. Ekonomski prostor Slovenije - ves svet. Delo, Sobotna priloga 4. julija, 19.

5. Pri samostojnih virih (delih) v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja (ali urednika).
b. (Leto zadnje spremembe besedila).
c. Naslov spletne strani
d. [tip medija].
e. Producent ali založnik.
f. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
g. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primeri:

Fisher, Stanley. (1998). The IMF and the Asian Crisis [online]. Dostopno na: httpp://www.imf.org/external/speeches/1998/032098.htm [14. 11. 2002].
Collins, Steven W. (1999). Lessons from the Rise and Fall of East Asian Tigers [online]. University of Washington. Available:
httpp://faculty.Washington.edu/swcollin/courses/bls332f99/lessonslect.htm [10. 9. 2001].
BMWI – Bundesministerium für Wirstschaft und Technologie. (2002). Wirtschaftspolitik.
[online]. Dostopno na:
http://www.mbwi.de/Homepage/Politifelder/Wirtschaftspolitik/Wirtschaftspolitik.jsp [10. 11. 2002].

6. pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

a. Priimek, ime avtorja
b. (Dan, mesec, leto izdaje).
c. Naslov članka.
d. Naslov revije oziroma časopisa
e. [tip medija],
f. dolžina članka.
g. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

George, Catherine in J. Michael Pearson (2002). Riding the pharma roler coaster. The McKinsey Quarterly 4. [online], 55 odstavkov.
http://www.mckinseyquarterly.com/article_print [23. 11. 2002].

Primeri:
Kaminsky, Graciela in Carmen Reinhart (2000). On Crises, Contagion, and Confusion. Journal of International Economics, [online]. Dostopno na:
http://www.puaf.umd.edu/faculty/papers/reinhart/papers.htm [20. 10. 2001].

Bradley, Frank in Michael Gannon (2000). Does the Firms's Technology-marketing Profile Affect Foreign Market Entry? (Abstract). Journal of International Marketing Volume 8 Number 4. [online], en odstavek. Dostopno na:
[http://ciber.msu.edu/Research/periodicals/jim/abstract/abs-v8n4.htm#7] [23. 11. 2002].

7. Pri elektronskih bazah podatkov:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto zadnje spremembe.
c. Naslov članka.
d. Ime baze podatkov
e. [tip medija].
f. [datum zadnjega popravka]
g. Available (Dosegljiv): [ime informacijskega sistema].
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primer:

GlobalEDGETM. 2002. Market Potential Indicators for Emerging Markets – 2002. MSI-CIBER: MARKET POTENTIAL INDICATORS [online]. [July 9, 2002]. Dostopno na: [http://globaledge.msu.edu/ibrd/marketpot.asp?SortField=MarketConsumptionCapacityR#Market Potential]. [23. 11. 2002].

V besedilu navajamo vir tako: (GlobalEDGETM 2002).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli