Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Priloga 3a
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

PRIJAVA SPREMEMBE DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA (MENTORJA)

Priimek in ime: Številka indeksa: ………………..
Naslov: Redni študij Izredni študij
Poštna številka in kraj: Program študija:……..……… Smer študija:……………........

1. Prvotno odobrena tema dela diplomskega seminarja:
Naslov:…………………………………………………………………………………..............
Datum odobritve teme:……………………
Mentor:…………….. Podpis prvotnega mentorja: ………………………
(samo v primeru spremembe mentorja)

2. Predlagana nova (spremenjena) tema dela diplomskega seminarja (v slovenskem in angleškem jeziku):
…………………………………………………………………………………………………..
Utemeljitev spremembe teme:.....................................................................................................
.....................................................................................................................................................
Mentor: ……………… Podpis mentorja:…………………………………

Izjavljam, da bom delo diplomskega seminarja napisal(a) sam(a) in da se zavedam disciplinskih in kazenskih posledic, če bi ugotovili, da sem pri pisanju uporabil(a) nedovoljena sredstva.

Datum: Podpis kandidata(-ke):

Izpolni predvideni somentor
Potrjujem predlagano temo. Pripravljen sem prevzeti somentorstvo.

Datum: Podpis:
Izpolni predstojnik smeri
Dopolnitev oz. sprememba teme:

Sprememba mentorja ali somentorja:

Datum: Podpis:

Priloga 11

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Ime in priimek: _____________________
Naslov: ___________________________
Vpisna številka: ________________

VLOGA ZA UGOTOVITEV ZAKLJUČENEGA DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA
IN IZJAVA O OBDELAVI IN UPORABI OSEBNIH PODATKOV

Podpisani-a _________________________________________, študent-ka univerzitetnega/ visokošolskega strokovnega študijskega programa _______________________________, usmeritev _____________________________, prosim za ugotovitev zaključenega dodiplomskega študija.

Podpisani izjavljam, da med in po zaključku študija na Univerzi v Mariboru dovoljujem uporabo in obdelavo osebnih podatkov (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja in domač naslov, e-pošta) za potrebe obveščanja o možnostih nadaljnjega študija in vseživljenjskega učenja, vključitve v ALUMNI klub (klub diplomantov) ipd., ter fotografiranje in objavo fotografij, ki nastanejo znotraj Univerze v Mariboru.

Datum: _______________
Podpis študenta-ke:

________________________________

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Priloga 12

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Številka: _______________________
Datum in kraj: __________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru-UPB8 (Ur. l. RS, št. 1/2010)
izdajam

SKLEP O ZAKLJUČENEM DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU

________________________________, študent-ka univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, smer ___________________________________________, je opravil-a vse s tem študijskim programom predpisane študijske obveznosti in s tem uspešno zaključil-a dodiplomski študij.

Obrazložitev:
________________________________, študent-ka univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, usmeritev ___________________________________________, je dne __________ vložil-a vlogo za ugotovitev zaključenega dodiplomskega študija. Na osnovi opravljenega preverjanja opravljenih obveznosti, je bilo ugotovljeno kot izhaja iz izreka sklepa.

Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat EPF v roku 3 delovnih dni.

Dekan-ica:

_________________________

Obvestiti:
• kandidata-ko,
• odložiti v arhiv

Priloga 13

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Številka: ____________________
Datum: _____________________

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru-UPB8 (Ur. l. RS, št. 01/2010),

izdajam

POTRDILO O DIPLOMIRANJU

______________________________________________ Univerze v Mariboru potrjuje, da je
(ime fakultete)
g.-ga. ____________________________, rojen-a ______________________ dne ________
(ime in priimek diplomanta-tke) (datum, kraj) (datum)
diplomiral-a po študijskem programu (1. stopnje) __________________________________,
(študijski program)
smer _________________________________ oz. po študijskem programu.
(študijska smer)

Univerza v Mariboru ____________________________________________ mu-ji zato priznava
(ime fakultete)
univerzitetno / visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje – za bolonjske štud. programe) in podeljuje strokovni naslov

_______________________________________________________.

Potrdilo je izdano, ker diploma še ni podeljena in velja, dokler se ta ne podeli. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS št. 42/07 - ZUT UPB3, 126/07) je to potrdilo takse prosto.

Dekan-ica:

__________________________

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Magistrsko delo
Program .......
Smer ……..

NASLOV MAGISTRSKEGA
DELA

Mentor: izr. prof. dr. Ime Priimek Kandidat: Ime Priimek
Somentor: doc. dr. Ime Priimek (če je somentor)

Kranj, mesec 200x

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju .....

Hvala g.Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja)

Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.

Morebitne posebne zahvale ....

POVZETEK

V povzetku v nekaj stavkih prikažemo vsebino diplomske naloge: problem in njegovo rešitev.

Povzetek naj nima več kot 10 do 15 stavkov.

KLJUČNE BESEDE

- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- ....
- ....

ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)

Prevod povzetka v angleščino ali nemščino - glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.

KEYWORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)

- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ....
- ....

KAZALO

1 Uvod ......... xxx
1.1 Predstavitev problema xxx
1.2 Predstavitev okolja xxx
1.3 Metode dela xxx
2 Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) xxx
2.1 Podpoglavje xxx
2.2 Podpoglavje xxx
2.3 Podpoglavje xxx
3 Obstoječe stanje xxx
3.1 Posnetek stanja xxx
3.2 Kritična analiza xxx
3.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju xxx
3.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju xxx
4 Prenova ... (ali Preoblikovanje ....) xxx
4.1 Podpoglavje na prvem nivoju xxx
4.2 Podpoglavje na prvem nivoju xxx
4.2.1 Podpoglavje na drugem nivoju xxx
4.2.2 Podpoglavje na drugem nivoju xxx
5 Zaključki xxx
5.1 Ocena učinkov xxx
5.2 Pogoji za uvedbo xxx
5.3 Možnosti nadaljnega razvoja xxx
Literatura in viri xxx

Nakazana oblika kazala je le vzorec; lahko ga oblikujemo po želji (avtomatsko ali 'ročno').

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.

Dikcija diplomskega dela je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da .... ipd.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.

Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.

Ne pozabiti: če v nalogi operiramo s podatki iz konkretnega okolja, moramo pridobiti dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.

1.4 METODE DELA

Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela.

Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5% naloge.

2 OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)

2.1 PODPOGLAVJE .....

Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne sme enostavno dobesedno prepisovati iz literature! Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.

Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot cca. 15% naloge.

2.2 PODPOGLAVJE .....

Za oblikovanje naloge velja:

Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekaj večji zato, ker se naloga pri vezavi nekoliko obreže!).

Tekst: prva možnost:
• Pisava (font): Arial (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med besedilom ne menja! Razne eksotične pisave niso zaželene.
• Velikost pisave:
tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan (slog: Navaden / Telo besedila, oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice)
naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko (slog: Naslov 1)
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko (slog: Naslov 2)
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko (slog: Naslov3)
podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika)
opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba)
teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).

Alternativno druga možnost:
• Pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave:
tekst 12 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan
naslovi glavnih poglavij (X) 16 točk krepko
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 14 točk krepko
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 12 točk krepko
podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče
opombe 11 točk ležeče
teksti v glavi in nogi 9 točk ležeče.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Alternativno tretja možnost:
• Pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave:
tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan
naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko
podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče
opombe 10 točk ležeče
teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče.

• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo študija.V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželjeno. Če je le mogoče, podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventuelno navajamo le poudarjene naslove (slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega poglavja.
• Na naslovni strani navedete program in smer študija, ki ste ga vpisali

Slika 1: Vzorec ovitka

Ovitek diplomskega dela po vzorcu. Ovitek naj bo temno modre barve, napisi na njem zlate barve.

2.3 PODPOGLAVJE .....

Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo in izpisujemo na dnu strani. Preveč opomb ni zaželeno.

Itd.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

3 OBSTOJEČE STANJE ....

3.1 POSNETEK STANJA ....

Kadar gre za prenovo procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.

Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek komentiramo tudi verbalno.

Slika 2: Naziv slike .........
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi prerisane), je v podpisu k sliki obvezno navajamo vir.

Slike se številčijo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Slike navedemo v kazalu slik na koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike.

Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso zaželjene.

Slika 3: To in to (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je potrebno ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski podatki (glej primer!).

Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze raztolmačimo na koncu dela.

Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju) glavnino naloge - cca. 30% naloge.

3.2 KRITIČNA ANALIZA .....

3.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) .....

V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja.

AAA BBB CCC ....
111 121 131 ...
112 122 132 ...
113 123 133 ...
... ... ...
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo segati preko roba strani! Za velike tabele uporabimo ležečo obliko.

Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na konec besedila in navedemo v spisku prilog.

3.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!).....

Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)

Besedilo. Besedilo.

4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ....)

4.1 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....

Tudi za predstavitev koncepta prenove je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Prenovljeni proces komentiramo tudi verbalno.

Poglavje o prenovljenem stanju predstavlja (poleg poglavja o obstoječem stanju) glavnino naloge - cca. 40% naloge.

4.2 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU .....

4.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ...

Prenova...

Prenova...

4.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (Izjemoma!) ...

Prenova....

Prenova....

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

5 ZAKLJUČKI

5.1 OCENA UČINKOV

Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo - če je le mogoče - oceniti tudi kvantitativno.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO

Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).

5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA

Nakažemo možnosti nadaljnega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.

Zaključno poglavje naj obsega kakih 10% naloge.

LITERATURA IN VIRI

Knjige:
Dolžan, J. (2002) Knjiga ta in ta, Tiskarna, Ljubljana.
Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book Publishing, New York.

Poglavje v knjigi:
Kovač, M. (2003) Poglavje o temi A. Knjiga Tapata - izbrana poglavja (Novak, A., Dolžan, B., Kranjec, C., uredniki) , strani 234-345, Založba, Kraj.
Werner, G. (2001) Facts about Theme B. Business and Informatics: Selected Topics (Wilkinson, F., Editor), strani 111-222, Publishing House, Town.

Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003) Članek, ki obravnava temo to in to, Organizacija, 31(4), strani 234-345.

Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta, 2002.
Učitelj, J. (2001) Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.

Spletne strani:
Vsebina spletne strani. http://www.stran-ta-in-ta.com
Navajanje samo naslova spletne strani ni dovolj. http://www.druga.stran.org
Napisati datum, ko je bil spletni naslov obiskan.

Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.

Primere navajanja literature in virov si ogledamo v reviji Organizacija - revija za management, organizacijo in kadre.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

PRILOGE

Priloga 1: Vsebina ....
Priloga 2: Vsebina ....

KAZALO SLIK

Slika 1: Naziv slike .........
Slika 2: To in to (Vir ta in ta)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tabela ta in ta ...

POJMOVNIK

Če smo v nalogi uporabili tudi kake manj znane tuje strokovne izraze, jih tu raztolmačimo, npr.
bullet: posebna oznaka na začetku vrstice besedila

KRATICE IN AKRONIMI

EMŠO: Enotna matična številka občana
PE: Poslovna enota
SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik

Navedemo vse nestandardne kratice, ki smo jih uporabili v nalogi, in jih raztolmačimo.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

PRILOGA 1 – USMERITVE ZA OBLIKOVANJE DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

USMERITVE ZA OBLIKOVANJE DISPOZICIJE IN
BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

Magistrsko delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka priporočljiv, obvezen pa takrat, kadar mentor ali komisija za zagovor magistrskega dela to izrecno zahteva.

Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1, font pa 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) naj bo tiskano obojestransko, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.

Urejanje osnovnega teksta:

Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:
1. levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake strani);
2. naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 12 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman);
4. razmik med vrstami naj bo 1 (v Wordu single), prav takšen je razmik med odstavki, med poglavji oziroma podpoglavji pa naj bosta dve prazni vrstici;
5. vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (levi in desni), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- prvi list trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran mehko vezanih izvodov ni oštevilčena;
- strani številčite običajno v sredini spodaj (pri enostranskem izpisu pa desno);
- seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če magistrsko delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...

Z velikimi črkami in poudarjeno (polkrepko) pišete samo glavne naslove, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in brez poudarka.

Urejanje slik in tabel:
1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno magistrsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov ki je napisan z malimi poudarjenimi znaki
(npr. Tabela 1: Struktura izvoza Republike Slovenije v obdobju 2005-2006);
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Urejanje enačb:
1. enačbe številčite po naslednjem sistemu:
a. če jih je relativno malo, jih številčite zaporedno od 1 naprej,
b. če pa jih je mnogo, dodajte pred zaporedno številko še številko poglavja, npr. na naslednji način:
Tpi = Lpi + Upi – Ipi (2.5),
pri čemer pomenijo:
Tpi tržni potencial za izdelek i
Lpi lokalno proizvodnjo izdelka “i”i
Upi uvoz izdelka i
Ipi izvoz izdelka i
c. kasneje se v tekstu sklicujte le na številko enačbe (npr. kot izhaja iz enačbe 2.5 …).

Urejanje opomb pod črto:
1. opombe pod črto uporabljajte za (1) podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo, (2) za napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočate za podrobnejšo preučitev, in takrat (3), kadar celoten razdelek (podpoglavje) povzemate po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedete tako: povzeto po: Jurše 1997);
2. vsako opombo pod črto zaključite s piko;
3. opombe pišite z enako pisavo (tipografijo črk) kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10.

Navajanje virov v besedilu:
1. etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v magistrskem delu;
2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu magistrskega dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili (npr. če ste nek vir povzeli po drugem viru, morate navesti, iz katerega sekundarnega vira ste povzeli misel nekega avtorja: Ta je izvirno navedena v viru, ki ga je uporabil avtor, iz katerega ste vi povzemali): Primer: Segmentiranje je po Kotlerju (1996, 235) postopek, s katerim..... (Citirano v: Jurše 1999, 345) oziroma: Jurše (1999, 345) povzema opredelitev segmentiranja po Kotlerju (1996, 235) in ga opredeljuje kot postopek.....;
4. vire navajate praviloma v besedilu (izjemoma v opombi pod črto), in sicer v oklepaju na naslednji način (priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številka strani, na kateri(h) se nahaja misel (trditev), ki ste jo povzeli. Vir navajate torej tako: (Samuelson 1998, 125). Če so v avtorski publikaciji navedeni več kot trije avtorji, izrecno navedemo samo prvega in dodamo okrajšavo et al., npr. (Samuelson et al. 1998);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Samuelson 1998, 125) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, 127) ali (ibid.,145);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Samuelson 1998a, 124), (Samuelson 1998b, 250), (Samuelson 1998c, 433) itd.;
7. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […] xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi mislimi: Kot kažejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril že Samuelson (1998a, 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx.

Navajanje virov v seznamu virov (seznamu literature):

Na koncu magistrskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjižna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Samuelson 1998a, Samuelson 1998b, Samuelson 1998c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi. V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.

Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:

1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije).
c. Naslov knjige.
d. Kraj: Založba.

Primeri:

Barabba, Vincent P. in Gerald Zaltman. 1991. Hearing The Voice of The Market. Boston: Harvard Business School Press.
Jurše, Milan. 1997. Mednarodni marketing. Maribor: EPF.
Mendelhall, Mark, Betty Jane Punnett in David Ricks. 1995. Global Management. Cambridge: Blackwell Publishers.
V besedilu bi navedli gornja vira na naslednji način: (Barabba in Zaltman 1991, 255-257) oziroma (Jurše 1997, 435) in (Mendelhall et al. 1995, 115), če so trije ali več avtorjev dela.

Kadar pa vir nima avtorja, ga navedemo tako:

Mastering Global Business: The Complete MBA Companion in Global Business. 1999. London: Financial Times Management.

V besedilu bi navedli gornji vir na naslednji način: Iz strokovne literature (Mastering 1999, 25) izhaja, da.....

Če je vir uredil eden ali več avtorjev:
Collins, Eliza G. C. in Mary Anne Devanna, editors. 1994. The New Portable MBA. New York: John Wiley.

2. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija idr.:
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr.
b. Naziv nižje organizacijske enote.
c. Naziv konkretnega oddelka, instituta, centra, ki je izdal knjigo,
d. Leto objave knjige (publikacije).
e. Naslov knjige.
f. Kraj: Založba (če je navedena).

Primeri:

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001. Annual Report 2000.
WB – World Bank. 2002. World Bank Atlas.
IMF – International Monetary Fund. 2000. Policies and Prospects in Japan and the Implications for the Asia-Pacific Region. Working Paper 2001/131.
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. 1992. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review 1992. Paris.
Uradni list RS. 1994. Zakon o trgu vrednostnih papirjev 6/94.

3. Pri poglavjih v knjigi, ki jo je napisalo več avtorjev:
a. Priimek, ime avtorja.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

b. Leto objave knjige (publikacije, zbornika).
c. Naslov poglavja.
d. V: Naslov knjige,
e. urednik – začetnice imena in priimek.
f. Kraj: Založba.

Piercy, Nigel. 1990. Export Strategy: Key Markets versus Market Spreading. V: The International Marketing Digest. McDonald, M. H. B. in T. S. Cavusgil (Editors). Oxford: Heinemann Professional Publishing, 334-346.
Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul - Mednarodni management, urednik M. Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

4. Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Letnica objave (izida) članka.
c. Naslov članka.
d. Ime revije (časopisa, zbornika, v katerem je bil prispevek objavljen)
e. letnik (tekoča številka revije),
f. navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.

Primeri:

Anderson, Erin, George S. Day in V. Kasturi Rangan. 1997. Strategic Channel Design. Sloans Management Review 38(Summer)4, 59-68.
Svetličič, Marjan. 1996. Izzivi globalizacije in regionalizacije svetovnega gospodarstva. Naše gospodarstvo 42(3), 246-258.
Bajt, Aleksander. 1992. Ekonomski prostor Slovenije - ves svet. Delo, Sobotna priloga 4. julija, 19.

5. Pri samostojnih virih (delih) v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja (ali urednika).
b. (Leto zadnje spremembe besedila).
c. Naslov spletne strani
d. [tip medija].
e. Producent ali založnik.
f. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
g. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primeri:

Fisher, Stanley. (1998). The IMF and the Asian Crisis [online]. Dostopno na: httpp://www.imf.org/external/speeches/1998/032098.htm [14. 11. 2002].
Collins, Steven W. (1999). Lessons from the Rise and Fall of East Asian Tigers [online]. University of Washington. Available:
httpp://faculty.Washington.edu/swcollin/courses/bls332f99/lessonslect.htm [10. 9. 2001].
BMWI – Bundesministerium für Wirstschaft und Technologie. (2002). Wirtschaftspolitik.
[online]. Dostopno na:
http://www.mbwi.de/Homepage/Politifelder/Wirtschaftspolitik/Wirtschaftspolitik.jsp [10. 11. 2002].

6. pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja
b. (Dan, mesec, leto izdaje).
c. Naslov članka.
d. Naslov revije oziroma časopisa
e. [tip medija],
f. dolžina članka.
g. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

George, Catherine in J. Michael Pearson (2002). Riding the pharma roler coaster. The McKinsey Quarterly 4. [online], 55 odstavkov.
http://www.mckinseyquarterly.com/article_print [23. 11. 2002].

Primeri:
Kaminsky, Graciela in Carmen Reinhart (2000). On Crises, Contagion, and Confusion. Journal of International Economics, [online]. Dostopno na:
http://www.puaf.umd.edu/faculty/papers/reinhart/papers.htm [20. 10. 2001].

Bradley, Frank in Michael Gannon (2000). Does the Firms's Technology-marketing Profile Affect Foreign Market Entry? (Abstract). Journal of International Marketing Volume 8 Number 4. [online], en odstavek. Dostopno na:
[http://ciber.msu.edu/Research/periodicals/jim/abstract/abs-v8n4.htm#7] [23. 11. 2002].

7. Pri elektronskih bazah podatkov:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto zadnje spremembe.
c. Naslov članka.
d. Ime baze podatkov
e. [tip medija].
f. [datum zadnjega popravka]
g. Available (Dosegljiv): [ime informacijskega sistema].
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primer:

GlobalEDGETM. 2002. Market Potential Indicators for Emerging Markets – 2002. MSI-CIBER: MARKET POTENTIAL INDICATORS [online]. [July 9, 2002]. Dostopno na: [http://globaledge.msu.edu/ibrd/marketpot.asp?SortField=MarketConsumptionCapacityR#Market Potential]. [23. 11. 2002].

V besedilu navajamo vir tako: (GlobalEDGETM 2002).

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

PRILOGA 2 – USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE
USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE [1]

1. Delovni naslov magistrskega dela

Magistrsko delo je raziskovalno delo in je namenjeno:
- razvoju novega znanja;
- preverjanju in primerjanju znanja in metod;
- preverjanju ali kandidat obvlada raziskovalno metodologijo in ali zna kot raziskovalec razviti problem, cilje, hipoteze, metodologijo in raziskavo ter korektno interpretirati rezultate raziskave na ravni ustrezni magistrskemu nazivu;
- uporabi obstoječega znanja in metod pri reševanju novih ali nerešenih problemov.

Magistrsko delo naj bo prvenstveno raziskovalno usmerjeno. To pomeni, da glavnino dela predstavlja raziskovalni del. Torej poglavje »teoretični uvod« zajema po obsegu manjši del. V uvodnem delu magistrskega dela se je smiselno izogibati povzemanju splošnih, že znanih vsebin, ki predstavljajo pregled področja in jih vsebujejo splošni učbeniki s področja raziskovanega problema, zato naj bodo vključena čim bolj specifična področja, ki se navezujejo na problem magistrskega dela. Ta znanja so praviloma dosegljiva v znanstvenih člankih.

Če je magistrsko delo s področja npr. oglaševanja, potem v teoretičnem delu ni smiselno predstavljati vseh instrumentov komunikacijskega spleta, marveč zgolj spoznanja, ki se specifično nanašajo na problem raziskovanja.

Bistvo dela/raziskave naj se odraža v naslovu.

2. Opredelitev področja in opis problema

Kandidat v začetku opredeli področje, ki ga bo obravnaval in iz katerega izhaja problem. Področja so npr. marketing in znotraj tega upravljanje marketinga ali marketinški informacijski sistem.

Jasno naj bo zapisan raziskovalni problem. Problem naj bo zapisan na največ ½ strani. Navedemo tudi teorije in/ali modele, na katerih temelji oziroma iz njih izhaja raziskava.

Problem se v bolonjskem programu 2. stopnje lahko nanaša tudi na podjetje.

Primer opredelitve področja:

V raziskavi izhajamo iz teorije motivacije in teorije menedžmenta. Ugotoviti želimo, kako primerna je teorija pravičnosti v različnih stilih vodenja in različnih ravneh v hierarhiji delovanja (proizvodnja, srednji menedžment, vršni menedžment).

V delu izhajamo iz teorije zadovoljstva, pri tem pa uporabljamo model merjenja zadovoljstva, ki so ga razvili Parasuraman, Zeithaml in Berry (2003).

Primer opisa problema:

V Evropi je opazen trend spremembe strukture prebivalstva. Povprečna starost prebivalcev se viša. To ima za posledice spremembo v strukturi povpraševanja po storitvah v zdravstvu. Omenjen problem so proučevali Snyder (2002), Olson (2003) in Bottom (2003).

V Sloveniji teh trendov nismo preučevali, zato ne razpolagamo s primerljivimi podatki. V delu želimo zato z uporabo primerljive metodologije ugotoviti tiste spremembe v povpraševanju po storitvah v zdravstvu, ki so posledica sprememb v starostni strukturi.

3. Namen in cilji raziskave

Namen raziskave v osnovi izhaja iz postavljenga problema in pomeni iskanje odgovora na osnovno raziskovalno vprašanje.

Namen in cilje raziskave lahko razdelimo v dva sklopa.

Primer namena raziskave:

Namen razsikave je ugotoviti, ali se staranje prebivalstva bolj odraža na področju preventivnega ali kurativnega zdravstva.

Primer ciljev raziskave:

Cilji v teoretičnem delu:
- pregled relevantne literature s področja raziskovanja,
- pregled raziskovalnih modelov uporabljenih v ključnih raziskavah,
- pregled ključnih spremenljivk vključenih v raziskave,
- pregled kritik uporabljenih metod.

Cilji empirične raziskave:

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

4. Načrt poteka raziskave

V podpoglavju jasno predstavimo načrt raziskave. Iz načrta raziskave naj bodo jasno izpeljane hipoteze, ki jih v raziskavi kandidat preverja. Jasno naj bodo zapisane metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

4.1 Načrt/model raziskave

Raziskovalni načrt je okvir raziskave, ki ga uporabimo za nadaljnje usmerjanje raziskave.

Primer načrta raziskave:

4.2 Hipoteze

Jasno naj bodo zapisane hipoteze, ki bodo v raziskavi preverjane.

Primeri hipotez:

V magistrskem delu bomo preverjali štiri hipoteze:
- H1 - učinkovit dobavni servis (sistem) omogoča podjetjem časovno točno oskrbovanje vseh partnerjev in to z manjšimi zalogami. To hipotezo bomo preverili s predstavitvijo prednosti modelov zalog in metodo varnostne zaloge;
- H2 - najnižja zaznana vrednost tržne poti bo izmerjena pri komitentih, ki bančne storitve opravljajo na bančnem okencu,
- H3 - pri sestavini zaznane vrednosti, ki predstavlja korist (zadovoljstvo, kakovost) komitenta, pridobljeno z opravljanjem storitev preko določene tržne poti, bodo komitenti v povprečju najvišje ocenili dimenzijo otipljivosti (snovnosti), najnižje pa dimenzijo empatičnosti,
- H4 - največjo pomembnost v komponenti zaznane vrednosti, ki predstavlja korist (zadovoljstvo, kakovost), komitenti pripisujejo dimenziji zanesljivosti, najmanjšo pa dimenziji otipljivosti (snovnosti).

4.3 Potek izvedbe raziskave

Potek izvedbe raziskave naj vsebuje smiselno zaporedje korakov, ki jih bo kandidat izvedel pri izdelavi raziskave. Potek je lahko podprt z diagramom poteka raziskave.

Primer poteka izvedbe kvantitativne raziskave:

Primer poteka izvedbe raziskave:

1. iskanje člankov;
2. pisanje teoretičnega dela;
3. zbiranje podatkov:
• intervjuji,
• telefonska anketa;
4. obdelava podatkov in preverjanje hipotez:
• H1: t preizkus za neodvisne vzorce;
• H2: opazovanje in vsebinska analiza odgovorov..

4.4 Predvidene metode

Jasno naj bodo zapisane tiste metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

Pri metodah lahko ločimo:
1. metode zbiranja podatkov (opazovanje, spraševanje, anketiranje);
2. metode analiziranja podatkov (kvalitativne in kvantitativne metode);
3. metode prikazovanja podatkov (grafično in tabelarično).

Primeri raziskovalnih metod:

- H1: Uporabljena bo metoda komparacije – kandidatka bo primerjala način obnašanja kupcev v različnih nakupnih pogojih. Za ugotavljanje pomembnosti razlik bo uporabila t preizkus in enosmerno analizo variance.
- H2: Uporabljena bo metoda analize. Kandidatka bo analizirala, ali obstaja soodvisnost med analiziranimi spremenljivkami. Uporabila bo Pearsonov koeficient korelacije.
- H3: Uporabljena bo metoda spraševanja. Kandidatka bo izvedla ustno anketiranje z uporabo Kettwigovega (2001) vprašalnika za merjenje samozavesti v nakupni situaciji.
- H4: Izvedena bo kvalitativna raziskava z uporabo fokusnih skupin. Kandidatka bo izvedla tri fokusne skupine, pri čemer bo v vsaki skupini uporabila različno tehniko vodenja diskusije: (a) kolaž tehnika, (b) tehnika vizualizacije in (c) tehnika personifikacije blagovne znamke.

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave

Navedene naj bodo predpostavke, na katerih temelji raziskava. Navedene naj bodo omejitve, ki veljajo v raziskavi.

Primeri predpostavk:

Predpostavljamo, da je metodološki pristop, ki so ga uporabili Snyder (2002), Olson (2003) in Bottom (2003) možno uporabiti tudi v Sloveniji.

Izhajamo iz predpostvake, de je pomen odnosa med turizmom in transportom vse večji in je določen s kompleksnostjo strukture turistov – potnikov, ki med potovanjem uporabljajo različna prevozna sredstva in ustrezno infrastrukturo.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Primeri omejitev:

Omejitve, ki jih bomo v raziskavi upoštevali, se nanašajo na vzorec. Anketiranci bodo izbrani v Ljubljani in Mariboru, kar pomeni, da rezultatov ne bomo mogli posploševati na celotno populacijo.

V raziskavi se bomo omejili na materialne tokove, kjer bomo v pojem material zajeli osnovne in pomožne materiale, polproizvode in z njimi povezane proizvodne storitve, orodja in naprave ter gotove proizvode. Ne bomo se ukvarjali s pretoki energije, osnovnih sredstev in ljudi, prav tako ne bomo obravnavali informacijsko-tehnične in programske opreme v zvezi z logističnimi procesi.

V modelu merjenja zaznane vrednosti tržnih poti banke niso upoštevani vsi, temveč le najpomembnejši vplivni dejavniki zaznane vrednosti tržnih poti banke: zaznana kakovost (korist), nominalna cena, čas, napor in tveganje komitenta.

Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere situacije, poslovna skrivnost podjetja.

5. Predvidena sestava magistrskega dela

Podana naj bo kratka predvidena struktura poglavij, in sicer največ do tretje ravni.

6. Predvideni viri

Navedeni naj bodo le najpomembnejši viri. Kandidat naj se usmeri v pregled znanstvenih člankov, v katerih so prikazani metodologija in instrumenti za raziskovanje njegovega področja oziroma problema.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli