NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
 Objavljeno: 18 Sep 2010 09:57 Naslov sporočila: NAVODILA ZA PRIPRAVO IN IZDELAVO SEMINARSKE (PROJEKTNE) NALO |
 |
|
NAVODILA ZA PRIPRAVO IN IZDELAVO
SEMINARSKE (PROJEKTNE) NALOGE
dopolnjena izdaja
(interno gradivo)
Murska Sobota, januar 2007
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
KAZALO
1 SEMINARSKA NALOGA................................................................................................2
1.1 Opredelitev seminarske naloge..................................................................................2
1.2 Opredelitev projektne naloge.....................................................................................2
1.3 Opredelitev raziskovalne naloge................................................................................3
1.4 Teme seminarskih nalog.............................................................................................3
1.5 Rokovnik....................................................................................................................3
1.6 Pisni sklep..................................................................................................................4
1.7 Mentor seminarske naloge.........................................................................................5
1.8 Zagovor seminarske naloge........................................................................................6
1.9 Ocenjevanje seminarske naloge.................................................................................6
2 STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE........................................................................7
2.1 Naslovna stran............................................................................................................8
2.2 Zahvala.......................................................................................................................8
2.3 Kazalo vsebine...........................................................................................................9
2.4 Kazalo tabel in slik...................................................................................................10
2.5 Povzetek...................................................................................................................10
2.6 Uvod.........................................................................................................................11
2.7 Vsebinski del (jedro)................................................................................................11
2.8 Sklep.........................................................................................................................13
2.9 Viri...........................................................................................................................13
2.10 Priloge......................................................................................................................13
3 OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE..................................................................15
3.1 Tehnična navodila....................................................................................................15
3.2 Oblikovanje strani....................................................................................................15
3.3 Oblikovanje kazala...................................................................................................16
3.4 Oblikovanje poglavij v besedilu seminarske naloge................................................16
3.5 Oblikovanje tabel.....................................................................................................17
3.6 Oblikovanje slik.......................................................................................................17
4 CITIRANJE, POVZEMANJE, OPOMBE.......................................................................19
4.1 Citati.........................................................................................................................19
4.2 Povzetek...................................................................................................................20
4.3 Opombe....................................................................................................................20
5 VIRI.................................................................................................................................21
i
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
5.1 Sestavljanje seznama virov......................................................................................21
5.2 Seznam referenc.......................................................................................................21
5.3 Seznam virov............................................................................................................21
5.3.1 Monografske publikacije..................................................................................21
5.3.2 Deli monografskih publikacij...........................................................................24
5.3.3 Članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije, časniki)...................25
5.3.4 Elektronske publikacije....................................................................................26
5.4 Navajanje besed v oklepaju......................................................................................27
5.5 Uporaba kratic..........................................................................................................27
5.6 Nekaj napotkov za lepši jezik...................................................................................27
VIRI.........................................................................................................................................28
ii
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
KAZALO TABEL
Tabela 1: Rokovnik....................................................................................................................4
Tabela 2: Številčenje, velikost in oblika naslovov...................................................................16
Tabela 3: Sodelavci po zakonskem stanu.................................................................................17
KAZALO SLIK
Slika 1: Sestavni deli seminarske naloge...................................................................................7
Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge................................................................................8
Slika 3: Kazalo vsebine..............................................................................................................9
Slika 4: Kazalo tabel in slik......................................................................................................10
Slika 5: Sestavni deli jedra seminarske naloge........................................................................12
Slika 6: Priloge........................................................................................................................14
Slika 7: Račun..........................................................................................................................14
Slika 8: Računalnik je bolan.....................................................................................................18
iii
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
1 SEMINARSKA NALOGA
V poglavju seminarske naloge spoznamo opredelitev seminarske, projektne in raziskovalne naloge, način izbiranja tem in roke povezane s seminarsko nalogo, opredelitev sklepa izpitnega odbora poklicne mature, naloge mentorja in sodelovanje s kandidatom, zagovor in ocenjevanje seminarske naloge.
1.1 Opredelitev seminarske naloge
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem avtor seminarske naloge (v nadaljevanju: avtor) obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. S seminarsko nalogo avtor dokaže določeno raven teoretičnega znanja, sposobnost povezovanja s praktični znanji in sposobnost samostojne uporabe strokovnih virov pri pisni obravnavi teme. Seminarska naloga naj obravnava primere iz prakse.
Če je tema obširnejša in zasnovana tako, da je sestavljena iz posameznih enot, ki skupaj rešujejo nek skupno zastavljen cilj oziroma problem, in če se vsaka enota lahko samostojno vrednoti in oceni, potem lahko dijaki opravljajo skupinsko seminarsko nalogo. V nasprotnem primeru se seminarska naloga izdeluje samostojno.
1.2 Opredelitev projektne naloge
Osnovna značilnost projektne naloge je kompleksnost problema, ki ga ni mogoče obravnavati v okviru posameznega učnega predmeta, temveč samo v povezavi več strokovnih predmetov in prakse. Druga pomembna značilnost projektne naloge, ki velja tudi za seminarsko nalogo je, da obravnava življenjske, praktične situacije s strokovnega področja in ima za avtorja določen praktični pomen. Za pripravo projektne naloge veljajo enaka navodila kot za seminarsko nalogo.
2
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
1.3 Opredelitev raziskovalne naloge
Raziskovalna naloga lahko nadomesti seminarsko nalogo. Izpitni odbor prizna na predlog kandidata raziskovalno nalogo kot seminarsko ali projektno nalogo, če cilji in vsebine ustrezajo izpitnemu katalogu.
V nadaljevanju uporabljamo enoten izraz seminarska naloga.
1.4 Teme seminarskih nalog
Tema mora ustrezati ciljem izpitnega kataloga oziroma veljavnega učnega načrta v konvertiranih programih. Tema naj bo aktualna z jasno opredeljenim problemom. Literatura mora biti dostopna. Predlog tem, ki so skladne z izpitnim katalogom oziroma veljavnim učnim načrtom v konvertiranih programih, praviloma predlagajo:
• učitelji (mentorji) strokovnih predmetov oziroma učitelji drugih predmetov, katerih vsebine so navedene v izpitnem katalogu oziroma učnem načrtu v konvertiranih programih
• kandidati v dogovoru z mentorjem
• zunanji strokovnjaki.
Seznam tem in mentorjev zbere in potrdi izpitni odbor poklicne mature šole (IOPM) in jih objavi na oglasni deski šole.
1.5 Rokovnik
Roki, vezani na postopke pri izdelavi seminarskih nalog, se objavijo z letnim delovnim načrtom šole. Roke dobite pri svojih mentorjih in pri tajniku šolske komisije za poklicno maturo.
3
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Tabela 1: Rokovnik
Aktivnosti
poziv za predlaganje tem IOPM
izbiranje predlogov tem seminarskih nalog
pregled in potrditev predlogov tem seminarskih nalog na IOPM
objava seznama tem na oglasni deski
prijava kandidatov PM-1
možna sprememba teme seminarske naloge PM-2
potrditev prijavljene teme seminarske naloge na IOPM
izdaja pisnega sklepa kandidatu PM-3
izdelava seminarske naloge (razgovor o zasnovi, konzultacije, predstavitev osnutka, dokončno oblikovanje) PM-4
oddaja seminarske naloge PM-5
ocenjevanje seminarske naloge (mentor pripravi poročilo in vprašanja za zagovor)
zagovor seminarske naloge
Vir: Navodila za seminarske naloge (2001, 4).
Oznake v tabeli (PM-1 do PM-5) pomenijo oznake obrazcev, ki jih uporabljamo pri postopku od prijave do oddaje seminarske naloge.
1.6 Pisni sklep
Šolski izpitni odbor poklicne mature izda pisni sklep o potrjeni temi, mentorju in pogojih, ki vsebuje:
• potrjeno in razčlenjeno temo seminarske naloge
• podatke o mentorju
• pogoje za izvajanje seminarske naloge (obveznosti in odgovornosti kandidata – konzultacije, samostojno delo)
4
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
• roke za začetek in izvedbo ter oddajo seminarske naloge.
Izpitni odbor poklicne mature na šoli opredeli v pisnem sklepu posledice, če kandidat ne sodeluje z mentorjem, če naloge ne odda ali je ne odda pravočasno.
1.7 Mentor seminarske naloge
Mentor je učitelj, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje posameznih predmetov v izobraževalnem programu. Mentor je lahko tudi zunanji strokovnjak.
Naloge mentorja so:
• predlaga teme seminarskih nalog
• po naročilu izpitnega odbora poklicne mature na šoli pregleda prispele predloge tem seminarskih nalog
• pregleda prijave kandidatov za posamezne teme in pripravi predlog za potrditev na IOPM
• izvede uvodni sestanek s kandidati in jim posreduje navodila za delo ter sodelovanje, objavi urnik konzultacij
• spremlja, svetuje in usmerja delo kandidata pri nastajanju seminarske naloge
• vodi evidenco o nastajanju seminarske naloge.
Sodelovanje med kandidatom in mentorjem:
• kandidati morajo v času priprave seminarske naloge opraviti z mentorjem najmanj dve konzultaciji
• pri drugi konzultaciji mora kandidat mentorju predložiti delovni osnutek naloge, ki odraža končno strukturo oblike in vsebine naloge
• mentor lahko zavrne seminarsko nalogo, če ni bila pripravljena v skladu s predvideno zasnovo, ali v primeru, da je kandidat ni izdelal samostojno.
5
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
1.8 Zagovor seminarske naloge
Zagovor seminarske naloge traja od 15 do 20 minut in obsega:
• kratko predstavitev seminarske naloge
• odgovore na tri vprašanja, vezana na vsebino seminarske naloge.
1.9 Ocenjevanje seminarske naloge
Seminarsko nalogo oceni mentor, oceno predlaga izpitnemu odboru na šoli. Izpitni odbor oceni kandidata ob upoštevanju zagovora z oceno od 1 do 5, skladno s kriteriji, opredeljenimi v izpitnih katalogih oziroma kriterijih, ki jih je potrdil izpitni odbor poklicne mature na šoli.
6
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
2 STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE
Sestavni deli seminarske naloge so razvidni iz slike 1.
Slika 1: Sestavni deli seminarske naloge 7
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
2.1 Naslovna stran
Vsebina naslovne strani je razvidna iz slike 2. Oznake v oklepaju pomenijo velikost črk (pt). Naslovnica ni oštevilčena.
Ekonomska šola Murska Sobota
Murska Sobota, Slovenska ulica 11
(16)
SEMINARSKA NALOGA
pri predmetu: naziv predmeta
(16)
NASLOV NALOGE
(20)
Dijak/inja: Ime in priimek
Mentor/ica: Ime in priimek, naziv
(16)
Kraj, mesec leto
(16)
Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge
2.2 Zahvala
Zahvala ni obvezni del seminarske naloge. V zahvali se zahvalimo tistim, ki so nam pomagali pri izdelavi seminarske naloge. Če se že zahvalimo, storimo to diskretno in brez pretiravanja. Vsebina zahvale je povsem prepuščena posamezniku.
8
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
2.3 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine je razvidno iz slike 3. Pri pisanju kazala upoštevamo velikost črk 12 pt. Pozorni smo na navajanje povzetka, literature in prilog, ki nimajo številke poglavja. Priloge nimajo številke strani.
KAZALO VSEBINE
POVZETEK......................................................2
1 UVOD............................................................3
2 POMEN CARIN............................................4
2.1 Zaščitni pomen carin...................................4
2.2 Fiskalni pomen carin...................................5
3 CARINSKA ZAKONODAJA.......................7
3.1 Carinska zakonodaja v svetu.......................7
3.2 Carinska zakonodaja pri nas.......................8
4 CARINSKI POSTOPEK...............................9
4.1 Izvajalci postopka.......................................9
4.2 Dokumentacija pri postopku.......................10
4.3 Plačilo carine...............................................11
5 UGOTOVITVE IN PREDLOGI....................14
6 SKLEP...........................................................15
LITERATURA IN VIRI...................................16
PRILOGE
Slika 3: Kazalo vsebine
9
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
2.4 Kazalo tabel in slik
Kazalo tabel in slik je razvidno iz slike 4. Kazalo slik in tabel je na novi strani. Med seboj ločimo kazalo slik in tabel z dvema praznima vrsticama. Obe kazali sta lahko na isti strani. Pri pisanju kazala tabel in slik upoštevamo velikost črk 12 pt. V kazalu slik in tabel označimo strani, na katerih se slike in tabele nahajajo. Skozi seminarsko nalogo zaporedno številčimo posebej tabele in posebej slike. Med slike spadajo tudi grafikoni, ki jih imenujemo kar slike.
Slika 4: Kazalo tabel in slik
2.5 Povzetek
V povzetku na kratko (v nekaj stavkih) povzamemo vsebino seminarske naloge po poglavjih in predstavimo bistvene zaključke ali ugotovitve. Povzetek obsega eno desetino naloge ali 250 besed (1 stran).
10
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
2.6 Uvod
Osnovno besedilo naloge se začne z uvodom. Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi živahen in privlačen za bralca. V uvodu določimo:
• namen naloge
• predmet obravnave oziroma opredelitev problema
• cilje naloge
• metode in oblike dela – uporabljena metodologija
• pričakovani rezultati ali hipoteze, ki jih predpostavimo.
V uvodu navedemo, zakaj smo izbrali opredeljeni problem (namen) in katero ožje strokovno področje je predmet našega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo reševati. Cilje si postavimo tako, da bomo lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenili svojo uspešnost. Uvod je kratek in ne presega eno desetino seminarske naloge.
2.7 Vsebinski del (jedro)
Jedro je osrednji, najobsežnejši in najvažnejši del seminarske naloge. Prav zato mora biti logično strukturirano, razčlenjeno na smiselna poglavja, podpoglavja in podpodpoglavja (največ do tretje ravni delitve poglavij – 3.2.2). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek je skupina povedi, ki izražajo zaokroženo misel.
V jedru razvijamo in pojasnjujemo svoja spoznanja ter dokazujemo poznavanje strokovne literature na izbranem področju. V analitičnem delu pride do izraza znanje, sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Samostojno presojamo objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne smemo dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko se pa sklicujemo na konkretne podatke, s katerimi podkrepimo spoznanja. Pri dobesednem prepisovanju posameznih delov besedila moramo dosledno upoštevati pravila citiranja.
11
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Jedro je razdeljeno na tri dele:
Slika 5: Sestavni deli jedra seminarske naloge
V prvem delu jedra opredelimo teoretične osnove, kar pomeni, da predstavimo teoretična izhodišča, na katerih temelji analitični del naloge, rezultati ali razprave. Teoretična obravnava oziroma strokovno ozadje problema lahko obsega največ tretjino vsebinskega dela.
V analitičnem (empiričnem) delu jedra rešujemo konkretni praktičen problem. V tem delu namreč pokažemo sposobnost odkrivanja in celo opredelitve problemov, spretnost odkrivanja možnih rešitev ter veščin ocenjevanja in vrednotenja različnih rešitev problema (alternativ). Z utemeljevanjem odločitev dokažemo razumevanje teoretičnih osnov izbranega področja. V analitični del jedra lahko vključimo slike, grafe in tabele, če je takrat seminarska naloga smiselno bolj povezana in pregledna. Če je tabel, slik ali grafikonov preveč oziroma so preobsežni, jih damo v priloge, v besedilu naloge pa se nanje sklicujemo (priloga 1).
V zadnjem delu jedra podamo lastne predloge in rešitve obravnavanega problema. Na osnovi analize rezultatov predlagamo rešitve, ukrepe in aktivnosti za uporabo v praksi. Rezultati so najpomembnejši del naloge, lastni prispevek avtorja naloge, ki pokaže sposobnost aplikacije teoretičnih znanj na praktični problem. 12
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
2.8 Sklep
Sklep je obvezni del seminarske naloge in je zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena (lastna!) spoznanja, sklepne misli, opozori na nerešena vprašanja in nakaže smeri nadaljnjega reševanja problema. V zaključku lahko ocenimo lastno uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, potrdimo ali ovržemo predpostavke, opozorimo na probleme, s katerimi smo se srečevali pri delu oziroma navedemo ključne predloge. V sklepu ne ponavljamo vsebine iz jedra, niti je ne povzemamo, ne navajamo novih podatkov ali dokazov. V sklepu navedimo svoje misli, po obsegu pa naj sklep ne presega desetino seminarske naloge (2 strani). Sklep mora biti popolnoma avtorski!
2.9 Viri
Vire, ki jih uporabljamo v seminarski nalogi, v tem poglavju tudi navedemo. K virom prištevamo knjige in ostale javno objavljene pisne sestavke, članke, interna poročila, pravilnike, zakone, poslovnike in ostale dokumente, iz katerih pridobivamo podatke, ter internet. Navodila za navajanje virov najdemo v poglavju 4.
2.10 Priloge
Priloge so anketni vprašalniki, obsežnejše tabele z izvirnimi podatki, ceniki, katalogi, vzorci izdelkov, pravilniki, slikovno gradivo in ostalo gradivo. Iz besedila seminarske naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi. Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru seminarske naloge. Zato morajo biti zaporedno oštevilčene in podnaslovljene. Iz slike 6 je razvidno oblikovanje seznama prilog, ki ga postavimo takoj za navedbo virov, vendar na novo stran.
13
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Slika 6: Priloge
Seznamu prilog sledijo posamezne priloge, ki smo jih uporabljali za dopolnitev, pojasnilo ali analizo. Iz slike 7 je razvidno označevanje posameznih prilog:
Slika 7: Račun
.
14
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
3 OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE
V poglavju o oblikovanju seminarske naloge spoznamo navodila za oblikovanje sestavnih delov naloge.
3.1 Tehnična navodila
Seminarska naloga je narejena v enem dokumentu s programom MS Word. Seminarska naloga je shranjena v celoti v elektronski obliki (disketa ali CD-ROM). Seminarsko nalogo oddamo v izpisani obliki zvezano s spiralo ali drugimi načini vezave.
Pisava v celotni nalogi je izključno Times New Roman velikosti 12 pt (razen naslovov poglavij in podpoglavij), z obojestransko poravnavo, ter razmikom med vrsticami 1,5 vrstice.
Robovi v seminarski nalogi so v celotnem dokumentu naslednji:
levi rob.................3,5 cm zgornji rob.........2,5 cm
desni rob...............2 cm spodnji rob.........2 cm
3.2 Oblikovanje strani
Vse strani v dokumentu imajo glavo (z morebitnimi prelomi odsekov). V glavo dokumenta napišemo (sredinsko poravnano, velikost znakov 9 pt) naslov naloge (Pivnica Kvas). Za naslovom sledi (po presledku) pomišljaj in zatem (spet po presledku) priimki avtorja(ice) oziroma avtorjev naloge ( - Fartek Matko). Glava dokumenta ima pod besedilom črto.
Vse strani v dokumentu imajo nogo (z morebitnimi prelomi odsekov). V nogi dokumenta napišemo (sredinsko poravnano, velikost znakov 9 pt) zaporedno številko strani. Naslovna stran ni oštevilčena, kazala naloge pa so označena z malimi črkami i. Prva s številko oštevilčena stran je povzetek (2). Noga ima črto nad besedilom.
15
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
3.3 Oblikovanje kazala
Pri izdelavi kazala uporabljamo možnost samodejnega vstavljanja Kazala vsebine v računalniku. Naslove glavnih poglavij pišemo z velikimi črkami 12 pt krepko, naslove podpoglavij z velikimi črkami 12 pt navadno, naslove podpoglavij pa male črke 12 pt navadno. Pri pisanju uporabljamo sloge, zaradi lažjega oblikovanja kazala vsebine. Za lažje razumevanje navajamo primer:
3 OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE
3.6 Citati in povzemanje besedila
3.6.1 Citati
3.4 Oblikovanje poglavij v besedilu seminarske naloge
V seminarski nalogi je besedilo razdeljeno na poglavja, podpoglavja ali podpodpoglavja (največ tretji nivo delitve). Vsi nivoji delitve poglavij se zaporedno številčijo. Naslovi poglavij in podpoglavij so poudarjeni (krepko). Naslovov poglavij in podpoglavij ne podčrtujemo. Sistem številčenja, velikost črk in poravnave so razvidni iz tabele 2.
Tabela 2: Številčenje, velikost in oblika naslovov
Številčenje
Črke v naslovih
Velikost znakov
Poravnava
POGLAVJE
1
VELIKE
16
LEVA
Podpoglavje
1.1
Majhne
14
Leva
Podpoglavje
1.1.1
Majhne
12
Leva
POGLAVJE
2
VELIKE
16
LEVA
Podpoglavje
2.1
Majhne
14
Leva
Podpoglavje
2.1.1
Majhne
12
Leva
Vir: Navodila za seminarsko nalogo (2001,16).
16
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Primer oblikovanja naslovov po nivojih:
2 POMEN CARIN
2.1 Zaščitni pomen carin
2.1.1 Organi carinske uprave
Za naslovom poglavja vedno sledi besedilo, ki pojasnjuje, kaj bo opisovalo obravnavano poglavje. Komaj takrat lahko delimo poglavja na podpoglavja.
3.5 Oblikovanje tabel
Tabele se v dokument vstavljajo levo poravnane. Vsaka tabela ima naslov, ki je napisan nad tabelo (torej nad tabelo piše, kaj ta predstavlja). Tabele se skozi celoten dokument zaporedno številčijo. Za zaporedno številko stoji dvopičje in (po presledku) sledi poudarjen naslov tabele. Če je v seminarski nalogi več tabel, je potrebno obvezno oblikovati kazalo tabel.
Tabela 3: Sodelavci po zakonskem stanu
Ime in priimek
Starost
Stan
Tomaž Štefanec
27
poročen
Stanko Peterka
21
samski
VIR: Kadrovska evidenca (2004,15).
Pod tabelo mora biti naveden vir (od kje smo podatke prepisali). Če smo oblikovali tabelo sami (ankete), se kot vir navede anketa. Obvezno je pojasnjevanje opomb, kratic ali simbolov, ki smo jih v tabeli uporabljali.
3.6 Oblikovanje slik
Slike morajo biti v dokument vstavljene (skenirane). Slike se v dokument vstavljajo sredinsko poravnane in so podpisane (torej pod sliko piše, kaj predstavlja). Slike se skozi celoten dokument zaporedno številčijo. Za zaporedno številko stoji dvopičje in po presledku poudarjen zapis naslova slike.
17
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Če je v seminarski nalogi veliko slik, je zaradi preglednosti v začetku dokumenta obvezno kazalo slik.
Slika 8: Računalnik je bolan
18
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
4 CITIRANJE, POVZEMANJE, OPOMBE
Tuje misli prevzemamo iz literature dobesedno (citiramo ali navajamo – to pomeni, da dobesedno prepišemo del tujega besedila) ali pa nedobesedno (povzemamo – da s svojimi besedami opišemo tuje misli). Če ne imenujemo avtorjev, od katerih prevzemamo misli, je to početje tatvina in pomeni kršenje avtorskih pravic. Bralcu naše naloge mora biti jasno, katere misli so naše in katere smo prevzeli od drugih avtorjev.
Načini označevanja, katere misli niso naše, so različni. Ne glede na to, kateri način izberemo, je naša dolžnost, da imenujemo:
avtorja (en avtor, več avtorjev, korporacija) ali naslov (več kot trije avtorji, anonimna dela),
leto objave in
številko strani njegovega dela, iz katerega smo citirali ali pa povzemali avtorjeve misli v seminarski nalogi. Vse potrebne podatke o viru navedemo v seznamu virov na koncu naloge.
4.1 Citati
V tekočem besedilu je citat v narekovajih. Takoj za citatom sledi označevanje avtorja citata (avtor, leto izida, stran).
Primeri:
»Nekajvrstični citat, tudi odstavek ali dva, je običajno povsem upravičen, česar pa ne bi mogli trditi za nekaj strani dobesedno prepisanega besedila. Nosilca avtorskih pravic bi bilo pri tem vsekakor treba vprašati za dovoljenje.« (Kobeja, 2002, 86)
»Temeljni pravni vir obligacijskega prava v Republiki Sloveniji je Obligacijski zakonik, v nadaljevanju OZ (Ur. l. RS, št. 83/2001), z dne 25. oktobra 2001, ki je začel veljati s 1. januarjem 2002.« (Hojs, Katalinič, 2004, 73)
»Projektno učno delo (Novak, 1999) je didaktični sistem, pri katerem gre za povezovanje teorije in prakse. Znanje, pridobljeno pri pouku je, treba povezati z znanjem pridobljenim prek lastnih izkušenj. Je odprta učna oblika, pri kateri je učitelj pobudnik, usmerjevalec in animator, učenec pa aktivni načrtovalec, organizator, izvajalec in poročevalec.« (Informacijsko opismenjevanje, 2004, 162)
19
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
V primeru, da imamo dve različni knjigi istega avtorja, potem moramo pripisati še naslov knjige.
Če v besedilu omenjamo avtorja citata že pred citatom, potem v oklepaju napišemo samo leto izida in stran.
4.2 Povzetek
Tudi za povzemanje tujih misli velja, da obvezno navedemo literaturo, iz katere smo povzeli misli. To storimo takoj za povzetkom v oklepaju (avtor, leto izida, stran).
4.3 Opombe
V seminarski nalogi uporabljamo lahko vsebinske opombe. Opombe so le spremno besedilo naloge. Zapisujemo jih za dvignjeno (sklicno) številko pod črto na koncu iste strani kot je besedilo, na katero se opomba nanaša.
20
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
5 VIRI
Navajanje virov v nalogi je dvojno:
• v besedilu (citat, povzetek)
• v seznamu virov.
5.1 Sestavljanje seznama virov
Na koncu naloge moramo zapisati vse vire, ki smo jih uporabili pri pisanju. Seznam virov napišemo po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev (individualnih, korporativnih) in stvarnih naslovov. Pri tem ne navajamo znanstvenih nazivov avtorjev (dr., mag.). Na koncu vsake bibliografske enote (navedenih virov) je pika. Seznama ne številčimo.
5.2 Seznam referenc
Lahko se odločimo še za seznam referenc (odnosnic), to je seznam virov, ki smo jo citirali ali povzemali v svoji nalogi. Upoštevamo abecedni vrstni red avtorjev ali stvarnih naslovov.
5.3 Seznam virov
Tudi pri zapisovanju seznama uporabljenih virov je več načinov. Med seboj se razlikujejo po vrstnem redu zapisa bibliografskih podatkov in uporabi ločil. Za ločili so presledki.
Izbrali smo, glede na vrste virov in števila avtorjev, naslednji način zapisa seznama uporabljenih virov:
5.3.1 Monografske publikacije
• En avtor
Avtor. Leto izida. Naslov dela. Izdaja. Kraj izida: založba (Zbirka; štetje).
21
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Cankar, Ivan. 1991. Na klancu. 1. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije (Zbirka Klasje; 1. letnik).
Ime avtorja lahko izpišemo. Pri izdaji publikacije moramo biti pozorni na številko izdaje, ki jo pišemo z arabsko številko (3. izd.).
Pri strokovni literaturi je lahko tudi dopolnjena izdaja, popravljena izdaja. Če je izdaja napisana v tujem jeziku, jo lahko tako tudi zapišemo. Lahko pa izdajo prevedemo v slovenščino in uporabljamo kratico izd.
Kraja (ali več krajev) izida in založbe (ali več založb) ne krajšamo. V primeru, da je literaturo izdalo več založb, napišemo vse založbe. Enako velja za več krajev izida.
Če je publikacija izšla v določeni knjižni zbirki, navedemo naslov zbirke. Z arabskimi številkami nadomestimo drugačne številke.
Pravila za navajanje individualnega avtorja veljajo tudi za korporativnega avtorja (država, državni organi, občina, institucije, društva, organizirani dogodki, npr. kongresi, sejmi in podobno).
Slovenija. 1996. Ustava Republike Slovenije. 4. spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
• Dva ali trije avtorji
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse: priimek, ime prvega avtorja, ime priimek drugega avtorja, ime priimek tretjega avtorja.
Hojs, Danica, Daniel Katalinič. 2004. Gospodarsko pravo. 2. dopolnjena in popravljena izd. Murska Sobota: Ekonomska šola, Višja strokovna šola (Program Komercialist).
Kodela, Marija, Milena Suwa-Stanojevič, Marjana Gliha. 1997. Prehrana. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
22
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
Če ima literatura podnaslov ali več podnaslovov jih obvezno napišemo.
Kodela, Marija, Milena Suwa-Stanojevič, Marjana Gliha. 1997. Prehrana: delovni zvezek. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Več kot trije avtorji
Možni so trije načini zapisa. V nadaljevanju navajamo vse možne, sami pa izberemo način, ki nam najbolj ustreza.
1. način
Napišemo vse avtorje. Prvi avtor (priimek, ime), in vse naslednje avtorje in sicer tako, kot so zapisani v viru tudi, če jih je deset.
Schneider, Wilfried, Karel Schwankhart, Helga Wirth, Stefan Grbenic. 1999. Gospodarsko poslovanje 1. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba.
2. način
Napišemo samo prvega avtorja in [et al.].
Schneider, Wilfried [et al.]. 1999. Gospodarsko poslovanje 1. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba.
3. način
Upoštevamo samo naslov, brez navajanja avtorjev. Ta način uporabljamo tudi pri zbornikih (več prispevkov raznih avtorjev), ljudskem slovstvu in pri neugotovljenih avtorjih.
Naslov dela. Leto izida. Izdaja. Kraj izida: založba.
Gospodarsko poslovanje 1. 1999. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva založba.
23
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
5.3.2 Deli monografskih publikacij
Sestavni deli monografskih publikacij so razna poglavja različnih avtorjev v knjigah, prispevki (referati, povzetki prispevkov, poročila) v zbornikih srečanj (posveti, zborovanja, simpoziji, kongresi), gesla v enciklopedijah, leksikonih in podobno. Navedemo podatke o prispevku in nato o publikaciji, v kateri je prispevek objavljen. Pred naslovom publikacije pišemo V:, na koncu bibliografskega opisa pa strani objave prispevka (referata, gesla).
• Prispevki v zbornikih
Avtor oz. avtorji. Leto izida. Naslov prispevka. V: Naslov publikacije. Kraj izida: založba. Strani.
Kolar, Nataša. 1988. Najboljši cvetovi nekega naroda so žene. V: Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes. Zv. 2. Ptuj: Zgodovinski arhiv. 73 – 100.
• Referati na kongresih, posvetovanjih
Avtor oziroma avtorji. Leto izida. Naslov referata oziroma prispevka. V: Naslov posvetovanja oziroma kongresa. Kraj in datum, kje in kdaj je potekal kongresa. Kraj izida: založba. Strani.
Južnič, Primož. 2001. Informacijska pismenost kot pogoj informacijske družbe. V: Digitalna knjižnica. Radenci, 10. do 12. oktober 2001. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 27-39.
• Geslo v enciklopediji ali leksikonu
Geslo. Leto izida. V: Naslov enciklopedije. Številka zvezka. Kraj izida: založba. Stran.
Mednarodna organizacija. 1999. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladinska knjiga. 41-42.
24
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
5.3.3 Članki v serijskih publikacijah (časopisi oziroma revije, časniki)
Najprej navedemo podatke o članku, nato podatke o serijski publikaciji. Članki v serijskih publikacijah nimajo navedbe kraja izida in založbe kot pri monografskih publikacijah. Letnica objave prispevka je hkrati letnica izida časopisa, časnika. Naslov serijske publikacije lahko zapišemo v drugačni pisavi.
• Članki v časopisu oziroma reviji
Avtor oziroma avtorji. Leto. Naslov članka. Naslov revije, letnik, številka revije: strani članka.
Kajzer Nagode, Marjana. 2006. Opombe zaokrožijo celotno besedilo. Tajnica 13, 4: 36 - 38.
• Članki v časniku
Pri časniku je bistveni podatek datum izida.
Avtor oziroma avtorji. Leto. Naslov članka. Naslov časnika, dan, mesec, strani članka.
Crnica, Slavica. 2003. Po znanje tudi v tujino. Delo, 11. januar, 6.
• Uradni dokument
Uradni dokument, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pišemo brez korporativnega avtorja. Navajanje zakonov iz Uradnega lista je prilagojeno navajanju v pravni literaturi zato, ker so zakoni z raznimi dopolnitvami objavljeni v več številkah Uradnega lista.
Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997 in 66/2000.
25
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
5.3.4 Elektronske publikacije
Elektronske vire navedemo čim bolj podobno kot konvencionalne tiskane vire.
• Elektronska publikacija na fizičnem nosilcu (CD-ROM, DVD, disketa)
Avtor. Leto izida. Naslov [vrsta medija]. Kraj izida: založba.
Zuljan, Anka. 2000. S sliko v zgodovino: slikovna podpora pouka zgodovine [CD-ROM]. Ljubljana: April-Zuljan in partner.
• Elektronski viri na internetu
Pri teh virih podatkov o izidu ni, zato navedemo natančne podatke o dostopu do njih.
Avtor. Leto objave. Naslov [vrsta medija]. Dostopno na spletnem naslovu: enotni
internetni naslov dokumenta (dan, mesec, leto prevzema).
Pivec, Franci. 2001. Informacijska družba in knjižnice [online]. Dostopno na spletnem naslovu: http://home.izum.si/publikacije (23. 10. 2005).
ali če avtorja ne poznamo:
Naslov [vrsta medija] Leto objave. Dostopno na spletnem naslovu: enotni internetni
naslov dokumenta (dan, mesec, leto prevzema).
Listina o nedopustnosti prikritega oglaševanja in zlorabe novinarskega prostora [online]. 2001. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.novinar.com/kršitve/kršitve.php (23.10. 2005).
26
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
5.4 Navajanje besed v oklepaju
V oklepaj zapisujemo pojasnila besed, uporabljenih kratic v seminarski nalogi ali za druge namene. Za navedbo oklepaja sledi brez presledka pojasnilo besede, nato pa brez presledka zaklepaj. Za zaklepajem je ustrezno ločilo ali presledek.
V empiričnem (praktičnem) delu naloge so vključene različne prvine.
V oklepaju ne uporabljamo pojasnila na primer, ker oklepaj že sam po sebi pojasnjuje vsebino besede ali povedi, za katero stoji.
5.5 Uporaba kratic
V seminarski nalogi lahko uporabljamo kratice, ki so v splošni uporabi ali si jih sami določimo. Če se odločimo, da bomo kratice uporabljali, jih pri prvi uporabi izpišemo in v oklepaju pojasnimo njihov pomen (v nadaljnjem besedilu UK).
Že uveljavljene kratice ipd., itd., npr. v seminarsko nalogo ne spadajo. Če jih že uporabljamo, jih moramo izpisati.
5.6 Nekaj napotkov za lepši jezik
Seminarsko nalogo pišemo v prvi osebi množine (ugotavljamo, sklepamo, trdimo), ne pa v prvi osebi ednine (ugotavljam, sklepam, trdim).
Izogibamo se besedam in besednim zvezam, ki označujejo nedoločljive pojme (ogromno, na tisoče, brezštevilno). Ne uporabljamo izrazov, kot so: splošno je znano, vsakdo ve, vsi se strinjajo.
Uporabljajte samo tiste tujke, ki so v strokovnem tekstu smiselne (dokazujejo strokovnost) in za katere nimamo slovenske besede ali pa slovenska beseda še ni udomačena.
27
Navodila za pripravo in izdelavo seminarske naloge
VIRI
Informacijsko opismenjevanje: priročnik za delo z informacijskimi viri. 2004. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost)
Južnič, S. 1992. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti. (Alma mater)
Kobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za management.
Kobeja, B. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management.
Navodila za pripravo in izdelavo 4. izpitne enote poklicne mature. 2001. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana.
Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter domovih za učence. 1999. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Žižmond, E. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Zbrala, uredila, oblikovala in povzela:
Ivana Domjan, univ. dipl. ekon.
Literaturo in vire zbrala:
Metka Harej, prof.
Lektorirala:
Katarina Balažic, prof.
Dopolnila in oblikovala:
Sonja Kepe,univ. dipl. ekon.
28 |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
