 |
diplomske naloge
vse kar je povezano z diplomskimi nalogami
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
 Objavljeno: 23 Jul 2010 09:27 Naslov sporočila: diploma magistrska naloga123 |
 |
|
1. NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKIH NALOG IN DIPLOMSKEGA DELA
1.1 SEMINARSKA NALOGA
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. Temo naloge lahko predlaga študent in jo predavatelj oziroma predavateljica predmeta potrdi, ali pa jo predlaga sam.
Namen naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa in pridobi veščine pisanja strokovnih del. Tako se pripravi za pisanje diplomske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu s programom in učnimi cilji, študent predstavi dosežene rezultate s seminarsko nalogo ali laboratorijskimi vajami.
Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Študent z obliko pisnega izdelka dokaže obvladovanje veščin pisnega komuniciranja.
1.1.1 Zgradba seminarske naloge
Bistvene prvine seminarske naloge so naslov, kazalo, vsebina in literatura ter viri.
Naslov seminarske naloge mora biti jasen in natančen.
Kazalo obsega vse naslove poglavij in podpoglavij, največ do tretje ravni in številke strani.
Besedilo seminarske naloge obsega uvod, jedro in zaključek ali sklep.
PRIMER NASLOVNE STRANI PRIMER KAZALA
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
Program: KOMERCIALIST - redni
SEMINARSKA NALOGA
pri predmetu
IME PREDMETA
NASLOV NALOGE
Mentor/ica: Študent/ka:
Ime in priimek Ime in priimek
Kraj, mesec leto
KAZALO
1 UVOD……………………………………
1
TEORETIČNI DEL
2 POMEN CARINE……………………….
2
2.1 Zaščitni pomen carin…………………...
2
2.2 Fiskalni pomen carin…………………...
2
2.3 Carinska zakonodaja v Sloveniji………
3
PRAKTIČNI DEL
3 CARINA V PODJETJU ABC
8
3. 1 Vrste carinjenj
9
4 ZAKLJUČEK………………………..
11
5 LITERATURA IN VIRI…………………
12
7 PRILOGE………………………………..
13
1
1 UVOD
Uvod ima zaporedno številko 1 in je razdeljen na več podpoglavij. Vsebuje:
1.1 Opredelitev področja in namen naloge.
1.2 Opis problema in cilje naloge.
1.3 Hipoteze, ki jih poskuša dokazati ali utemeljiti z obravnavo problema.
1.4 Omejitve raziskave.
1.5 Uporabljene metode dela.
Študent navede, zakaj si je izbral takšno nalogo (namen) in katero ožje strokovno področje je predmet njegovega preučevanja. Navede, kateri praktični problem namerava rešiti. Zastavi si cilje in hipoteze. Skozi nalogo ovrednoti v uvodu zastavljene hipoteze in ugotovi, če so zastavljeni cilji doseženi. V zaključku poda lastne ugotovitve in morebitne predloge izboljšav.
2 VSEBINSKI DEL
Je osrednji, najobsežnejši in najpomembnejši del seminarske naloge, v katerem študent podrobno razlaga obravnavano temo in predstavi najpomembnejša teoretična izhodišča s pomočjo strokovne literature. Razdeljen je na poglavja in podpoglavja, največ do tretje ravni (na primer, 3.2.1). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Poglavja se pišejo na novo stran. Vsebinski del je lahko razdeljen na teoretični in praktični del.
Pri navajanju prepisanih posameznih delov besedila v oklepaju avtorja, letnico dela in stran.
3 ZAKLJUČEK ALI SKLEP
Zaključek vsebuje novo pridobljena spoznanja in sklepne misli. Opozori na nerešena vprašanja in nakaže smeri nadaljnjega reševanja problema. Navede tudi ključne predloge. V zaključku ne ponavljamo vsebine iz glavnega dela, niti je ne povzemamo in ne navajamo novih podatkov ali dokazov.
4 LITERATURA IN VIRI
Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko uporabil pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih je študent pridobil podatke. Literaturo navedemo po abecednem vrstnem redu avtorjev. V nadaljevanju so navodila za navajanje monografij – knjig in serijskih publikacij – časopisov in revij.
Podrobnejša navodila za seminarsko nalogo da mentor posameznega strokovnega področja.
Navodila za pisanje seminarskih nalog so podana v poglavju 10.4.
2
1.2 DIPLOMSKA NALOGA
1.2.1 Splošna navodila
Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent dokaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavo izbrane teme. Je rezultat samostojnega dela študenta. Diplomsko delo je javno delo, dostopno v knjižnici Poslovno-komercialne šole Celje. Študent lahko odda diplomsko delo po opravljenih študijskih obveznostih predpisanih s študijskim programom. V diplomskem delu uporabljamo znanstveni stil pisanja. Slog pisanja je praviloma jasen, razumljiv in natančen. Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in zapletenim povedim in raznim dvoumnostim. Zaradi strokovnega značaja dela uporabljamo strokovne termine, raje slovenske besede kot tujke. Izogibamo se poljudnemu izražanju.
1.2.2 Naslov teme
Naslov teme ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Tema ne sme biti preširoka. Temo za diplomsko nalogo izbere študent v sodelovanju z mentorjem praktičnega izobraževanja v organizaciji, v kateri opravlja praktično izobraževanje in s predavateljem Višje strokovne šole, ki bo njegov mentor. Pri izbiri študent upošteva:
- aktualnost problema,
- povezanost s strokovnimi predmeti in delovnimi področji v organizaciji. Če je naslov predolg, se pripravi primerna okrajšava. Študent napiše predvideni naslov svojega pisnega dela in izdela dispozicijo za diplomsko delo.
1.2.3 Navodilo za pripravo dispozicije
Dispozicija obsega od 3 do 5 strani, in sicer naslovno stran, kazalo, uvod, glavni in zaključni del ter seznam literature in virov.
1. Naslovna stran vsebuje podatke o šoli in programu, vrsti dokumenta (dispozicija), predviden naslov diplomske naloge, ime in priimek avtorja, podatke o mentorju na šoli in v podjetju (ime in priimek, izobrazba), kraj študija in mesec ter leto izdelave dokumenta (dispozicije).
2. V kazalu študent zariše predvideno členjenost vsebine po poglavjih. Kazalo naj čim manj odstopa od kasnejšega kazala v diplomski nalogi. Priporoča se členitev samo do tretjega nivoja, pisava mora nakazovati različnost nivojev.
3. Uvod zajema:
- Predstavitev področja in namen naloge.
- Opredelitev problema in cilje naloge.
- Hipoteze.
- Metode raziskovanja.
- Omejitve raziskave (podatki so poslovna skrivnost).
Študent pojasni, zakaj se je odločil za posamezno področje in izbrano temo. Predstavi namen naloge. Pri tem pazi, da ne zamenjuje ali podvaja namena in problema naloge.
Problem, cilji in hipoteze so med seboj povezani in izhajajo drug iz drugega. S preverjanjem 3
veljavnosti hipotez med nalogo študent doseže zastavljene cilje naloge. Hipoteze ne smejo biti presplošne in s tem težko preverljive.
Najprej je potrebno opredeliti, predstaviti problem, ki ga ima podjetje v zvezi z temo, ki jo bo študent v nalogi obravnaval. Nato si študent zastavi cilje, ki se navezujejo na opredeljeni problem. Še preden študent pozna dejstva in še preden začne raziskovati, oblikuje hipoteze v povezavi s cilji. Ni pomembno, ali je posamezna hipoteza pravilna ali ne. To bo študent ugotovil z raziskavo v sami nalogi. Študent naj si zastavi dovolj konkretne hipoteze, da jih bo lahko ovrednotil. Dokazal bo, da hipoteze držijo oziroma so napačne. V zaključku diplomske naloge bo podal ugotovitve svoje raziskave in morebitne predloge izboljšav.
V uvodu je potrebno navesti in predstaviti metode, ki jih bo študent uporabil v diplomskem delu. Metode raziskovanja so poslovna raziskava, metoda uporabe strokovne literature, metoda primerjave med teorijo in prakso, zgodovinska metoda, metoda anketnega vprašalnika, metoda opazovanja, metoda proučevanja dokumentov, metoda razgovorov in intervjujev, statistična metoda in druge.
Študent predstavi morebitne omejitve in težave, katere lahko pričakuje med nastajanjem naloge.
4. V osrednjem delu študent na kratko predstavi vsebino kazala. Predstavi, kaj bo vseboval teoretični in kaj praktični del naloge. Izpostavi teme, katerim bo dal poseben poudarek.
Praktični del naloge vsebuje predstavitev gospodarske družbe. Predstavi zgodovino podjetja in dejavnosti, s katerimi se ukvarja ter organizacijsko shemo. Opredeli poslanstvo, vizijo in poslovne rezultate zadnjih let.
5. V zaključku dispozicije študent pove:
- Kaj pričakuje od diplomske naloge?
- Kaj misli, da bo ugotovil oziroma do kakšnih ugotovitev, spoznanj bo prišel?
- V kolikšni meri misli, da mu bo (njemu osebno) obravnava te teme koristila v poklicnem življenju?
- Kaj bo imelo od te diplomske naloge podjetje?
6. Pri seznamu predvidene literature in virov mora biti študent pozoren na naslednje:
- Potrebno je ločiti literaturo in vire. Literatura so strokovne knjige in učbeniki. Viri so diplomske naloge, članki iz revij, elektronski viri, interni viri podjetja in drugo.
- Avtorje mora navajati po abecednem vrstnem redu.
- Ne sme pozabiti navesti podatkov o diplomah, ki jih je uporabil kot vir. Pri tem mora citirati avtorja diplomske naloge, ne pa avtorjev, ki jih je navajal v diplomski nalogi.
Študentu morata dispozicijo potrditi oba mentorja, mentor - predavatelj in mentor v gospodarski družbi. Odda jo v referat šole na izpolnjenem in žigosanem obrazcu za prijavo teme diplomske naloge.
1.2.4 Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Diplomska naloga je pisni izdelek, v katerem študent poveže pridobljena teoretična znanja s
4
praktičnimi izkušnjami. Je rezultat samostojnega dela študenta. Obravnava prepoznaven problem iz prakse in skuša poiskati rešitev zanj.
SPLOŠNA NAVODILA
Diplomska naloga brez prilog obsega od 30 do 50 tiskanih strani. Praviloma je pisana v slovenskem jeziku. Za oblikovno in slovnično pravilnost naloge je odgovoren študent. Lektor je obvezen.
SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga je sestavljena iz naslednjih delov:
NASLOVNA STRAN
PRIIMEK, Ime: Naslov naloge
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 20, velike tiskane črke, krepko)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Celje, december 2007
(velikost 14)
Sledi prazna stran.
5
PONOVLJENA NASLOVNA STRAN
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 14, velike tiskane črke)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
( velikost črk 20, krepko, velike tiskane črke)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Mentor/ica – predavatelj/ica:
Mentor/ica v podjetju:
Lektor/ica:
Celje, december 2007
(velikost 14)
ZAHVALA
Zahvalo sledi ponovljeni naslovnici. V njej se kratko in jedrnato zahvalite vsem tistim, ki so vam na kakršen koli način pomagali pri diplomski nalogi. Zahvala se ne številči in ni obvezna.
KAZALO
Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij z izpisanimi številkami strani, ki odraža zgradbo in vsebinsko členitev naloge. Sestavimo ga na koncu.
Poleg kazala vsebine ima diplomsko delo lahko še kazalo slik, tabel, grafov in prilog.
POVZETEK
Pišete ga na list za kazalom v slovenskem in tujem jeziku. Obsega največ eno stran. Vsebuje KLJUČNE BESEDE. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko. Povzetek napišete, ko je besedilo že dokončano. V povzetku na kratko povzamete problem, rezultate in sklepe opravljene raziskave. Povzetek predstavlja strnjeno vsebino diplomskega dela na največ eni strani.
OSNOVNO BESEDILO DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo mora biti razdeljeno na uvodni, teoretični, praktični ali empirični del in zaključek ali sklep.
6
1 UVOD
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi privlačen za bralca. Uvodni del diplomske naloge napišemo na enak način kot v dispoziciji (glej stran 56).
2 TEORETIČNI DEL
V njem predstavite najpomembnejša teoretična izhodišča. Dokazujete poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Predstaviti morate vse informacije, za katere predvidevate, da so potrebne za razumevanje naloge. Samostojno morate presoditi objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne smete dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev.
Teoretični in praktični del morata biti povezana. Teorijo je potrebno predstaviti v praksi.
3 PRAKTIČNI DEL
Praktični ali empirični del naloge je najpomembnejši del diplomske naloge.
V njem predstavite in obdelate temo iz svoje prakse oziroma problem. Opišete pobude in vzroke za izbiro in obdelavo teme ter analizirate praktični problem, ki ga morate rešiti.
4 ZAKLJUČEK
Zaključek je obvezen del diplomskega dela. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja in sklepne misli. V njem opozorite na nerešena vprašanja in nakažete smeri nadaljnjega reševanja problema. Predlagate rešitve, ukrepe in aktivnosti za uporabo v praksi, torej podate svojo vizijo razvoja. V zaključku ne ponavljate vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajate novih podatkov in dokazov. Zaključek ali sklep je AVTORSKI.
TEHNIČNI PREGLED DIPLOMSKIH NALOG
Izvede se pri knjižničarki Višje strokovne šole in je obvezen. Pregleda se struktura diplomske naloge, uvodni del naloge in zaključek ter povzetek. Prav tako se pregleda navajanje literature in virov. Za termin tehničnega pregleda naloge se je potrebno predhodno dogovoriti. Tehnični pregled je zadnje dejanje pred zagovorom diplomske naloge.
1.3 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH NALOG
OBLIKOVANJE BESEDILA
Uporabljajte naslednje standarde:
- Besedilo pišite s pomočjo urejevalnika besedil na računalnik.
- Besedilo izpisujte na A4 format papirja, praviloma enostransko.
- Uporabljajte obliko pisave Times New Roman ali Arial.
- Velikost črk oziroma pisave naj bo 12.
7
- Razmik med vrsticami je 1,5.
- Poravnava besedila je obojestranska, torej ima celotno besedilo obvezno poravnan levi in desni rob.
- Razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med poglavji oziroma podpoglavji pa dve prazni vrstici.
- Vsako novo poglavje začnite pisati na novi strani.
- Vsak odstavek začnite pisati na levi brez zamika prve vrstice.
- Pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak.
- Določite robove besedila: levo, desno, spodaj in zgoraj 2,5 cm in 1 cm za vezavo.
ŠTEVILČENJE IN NASLAVLJANJE POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo poudarjeni. Novo poglavje naj bo na novi strani. Za številčenje poglavij uporabljamo arabske številke.
Številčenje
Velikost črk v naslovih
POGLAVJE
1
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
1.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
1.1.1
Majhne, krepko in ležeče, 12
POGLAVJE
2
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
2.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
2.2
Majhne, krepko in ležeče, 12
Za označevanjem poglavij ni pike.
Pri številčenju ne uporabljajte več kot treh številk, torej ima naloga največ dve podpoglavji.
Med zadnjo številko in besedilom naj bo obvezno presledek.
Strani se štejejo od naslovne do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
Strani štejemo od naslovnice naprej:
− Naslovnica je stran I, številke ne izpišemo.
− Prazen list je stran II, številke ne izpišemo.
− Ponovljena naslovnica je stran III, številke ne izpišemo.
− Zahvala je stran IV, številke ne izpišemo.
− Kazalo je stran V in je prva izpisana številka.
Številka strani je na sredini spodaj.
Povzetek naloge v slovenskem in tujem jeziku s ključnimi besedami sledi kazalu. Številčimo ga z arabsko številko 1 in tako nadaljujemo do konca naloge.
SLIKE, TABELE IN GRAFI
Tabele
Vse tabele morajo imeti zaporedno številko in naslov Primer: Tabela 1: Naslov, Tabela 2: Naslov, … Nad tabelo napišemo njeno zaporedno številko in naslov. Pod tabelo navedemo vir z navedbo avtorja in leta. Številke tabel tečejo od 1 dalje. Če ste tabelo naredili na osnovi lastnih podatkov, pod tabelo ne napišete vira. Besedilo v tabelah je lahko manjše kot ostalo besedilo. Tabela ne sme biti razdeljena na dve strani.
8
Slike, grafi
Slike in grafi so lahko v barvni ali črno-beli tehniki. Besedilo v slikah je lahko manjše kot ostalo besedilo. Med slike štejemo tudi karte, risbe in diagrame. Slike in grafi se oštevilčijo posebej s predponami: Slika 1: Naslov, Graf 1: Naslov. Naslove slik in grafov pišemo z zaporedno številko slike ali grafa pod njimi. Pod naslovom slike ali grafa navedemo vir z navedbo avtorja in leta. Če ste sliko ali graf izdelali sami, ne navajate vira. Številke slik in grafov tečejo od 1 naprej.
LITERATURA IN VIRI
Pri navajanju literature in virov velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršen koli način uporabili pri pisanju dela.
Literatura so strokovne knjige - monografije in članki ter ostali javno objavljeni pisni sestavki. Strokovni članki so objavljeni v strokovnih revijah ali serijskih publikacijah. Viri so interna poročila, pravilniki, zakoni, poslovniki, internetni viri in ostali dokumenti, iz katerih ste pridobili podatke. Literaturo navedete po abecednem vrstnem redu avtorjev. V nadaljevanju so navodila za navajanje monografij – knjig in serijskih publikacij – časopisov in revij ter internetnih virov.
MONOGRAFIJE – en avtor
POTOČNIK, Vekoslav. 2004. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
MONOGRAFIJE – dva avtorja
TURK, Ivan in Dane MELAVC. 2004. Računovodstvo. Kranj: Moderna organizacija.
MONOGRAFIJE – trije avtorji
MOŽINA, Stane, Mitja TAVČAR in Ana Nuša KNEŽEVIČ. 1998. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.
MONOGRAFIJE – več kot trije avtorji
Pri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov brez navajanja avtorjev.
POSLOVNO komuniciranje: evropske razsežnosti. 2004. Maribor: Obzorja, založništvo in izobraževanje.
SERIJSKE PUBLIKACIJE
Časopisi in revije so serijske publikacije, saj izhajajo periodično. Avtorji objavljajo strokovne in znanstvene članke v strokovnih revijah.
9
ČLANEK V STROKOVNI REVIJI
POMPE, Andrej. 2004. V: Podjetnik 8. Let. XIII., št. 8. Str. 40.
ELEKTRONSKI VIRI
So danes pomembna skupina dokumentov, ki so na elektronskih medijih ali dostopni preko svetovnega spleta.
PRISPEVKI, DOSTOPNI NA SPLETU
TEKST
Peru {online}. 2004. [Citirano: 17. jan. 2006; 09:00]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.lonelyplanet.com/destinations/sauth_america/peru/>.
SLIKA
BURGER, Boštjan. 2003. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega popravljanja 22. maj 2002; 17:24:52], [citirano 20. nov. 2006; 12:46].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/SlikaZeljnskeJame1.jpg>.
CD ROM (zgoščenka) in prispevek na CD ROM-u
LIPIČNIK, Bogdan. 2002. Človeški viri in ravnanje z njimi [CD ROM]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Enota za založništvo in študij na daljavo. (EF. Vodnik po predmetu). ISBN 961-6343-44-0.
CITIRANJE
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oziroma prepisano besedilo iz pisnega dokumenta. V besedilu dobesedne navedbe označimo z narekovaji. V okroglem oklepaju navedemo bibliografske podatke, priimek avtorja, letnico izdaje publikacije in stran.
Citiramo, kadar povzemamo izjave, misli in ugotovitve drugih. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma ujemati z izvirnikom.
Primer:
»S citati je treba biti previden. Kaj hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga ločiti izvirno od neizvirnega.« (Hladnik, 1994, str. 119)
10
POVZEMANJE
Besedilo, ki ga prevzemamo od drugih avtorjev, lahko v pisno nalogo vnašamo dobesedno ali pa ne. Če ga prevzamemo dobesedno, del tujega besedila dobesedno prepišemo. V drugem primeru tuje misli izrazimo s svojimi besedami ali jih zgoščeno povzamemo. Povzeti pomeni s svojimi besedami zgoščeno izraziti bistvo povzete vsebine. V nekaj povedih lahko povzamemo bistvo odstavka, poglavja ali celotnega dela. Nikakor pa ne smemo spremeniti avtorjeve izvirne misli.
Primer:
Avtor poudarja, da moramo pri proučevanju mladostnikovega doživljanja sveta poleg kulturnega vidika upoštevati tudi biološkega, to je hormonske in nevronske procese v telesu mladostnikov (Tomc, 1999, str. 10).
6 PRILOGE
Priloge so načrti, sheme, grafi, skice, tabele, primer obrazca – instrumentarij, ki smo ga uporabili za zbiranje podatkov (na primer: ankete). Seznam prilog napišemo za zaključkom in je zadnja oštevilčena stran naloge.
11 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
| Objavljeno: 26 Jul 2010 12:35 Naslov sporočila: diploma magistrska naloga |
|
|
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
NAVODILA ZA PRIPRAVO
DIPLOMSKE NALOGE
Velenje, MAJ 2007
Navodila za pripravo diplomske naloge
2
NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
I. Teme diplomskih nalog
V skladu z višješolskim izobraževalnim programom izdelajo študenti na praktičnem
izobraževanju v 2. letniku:
• poročilo o opravljenem delu in
• diplomsko nalogo.
Za dokončanje izobraževanja mora opraviti diplomski izpit, ki je sestavljen iz diplomske
naloge in njenega zagovora.
Temo diplomske naloge določita predavatelj višje šole in mentor v podjetju, kjer študent
opravlja praktično izobraževanje. Izbrane morajo biti tako, da jih je mogoče izdelati med
enomesečnim praktičnim izobraževanjem. Za diplomsko nalogo je mogoče pripraviti
praktični izdelek, načrt in izvesti tudi storitev ali nastop.
Študent si izbere temo do začetka praktičnega izobraževanja. Diplomsko nalogo izdela po
navodilih študijske komisije. Oddati jo mora skladno s Pravilnikom o diplomskem izpitu in jo
zagovarjati pred komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji višje šole in mentor v podjetju. V
komisiji je organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj višje šole, ki je predlagal
temo.
II. Sestavni deli diplomske naloge
Diplomska naloga mora imeti:
1. platnici (Priloga 1),
2. prazen list,
3. ponovljeno naslovno stran z navedbo podjetja, mentorja, VIP-a, smeri idr. (Priloga 2),
4. sklep študijske komisije o odobritvi teme diplomske naloge (Priloga 3) – dobite ga v
referatu,
5. stran z zahvalo mentorju na šoli, mentorju v podjetju in ostalim, ki so pomagali kandidatu
ter podjetju, v katerem je izdelal nalogo,
6. naslov diplomske naloge in kratek povzetek,
7. kazalo,
8. pregled uporabljenih simbolov in označb,
9. besedilo (uvod, osrednji del, analiza rezultatov, zaključek),
10. literaturo,
11. priloge,
12. izjava o samostojnem delu (Priloga 4) – ne navajaj v kazalu.
Potrdilo o lektoriranju slavista prinesete v referat (to ni priloga diplomske naloge).
Navodila za pripravo diplomske naloge
3
Ad 6
Povzetek naj ne bo daljši od ene strani (do 250 besed) in sicer v slovenskem jeziku ter v enem
izmed tujih jezikov (glede na STJ). Vsebuje naj podatke o vsebini in namenu dela, cilju
naloge, o uporabljeni metodologiji, o doseženih rezultatih in o bistvenih zaključkih.
Ad 7
V kazalu navedemo, na katerih straneh so posamezna poglavja oz. njihova podpoglavja.
Ad 8
Simbole je treba navesti po abecednem redu, najprej latinske črke, nato grške.
Ad 9
Uvod
V uvodu naj bo navedena problematika, ki jo obravnava diplomska naloga. V njem naj bo
razvidno, kaj bo diplomska naloga prinesla novega.
Osrednji del
Opis problema ima dva dela. V prvem delu naj bodo opisane okoliščine, v katerih je prišlo do
pobud za diplomsko nalogo, v drugem delu pa metodologije, kako problem oz. problematiko
razrešiti. Poleg metod in postopkov naj bodo navedena tudi sredstva, orodja in materiali. Po
potrebi naj bodo izdelani načrt in rešitve zastavljene naloge.
Zaključek
Rezultati so najvažnejši del diplomske naloge, ker vsebujejo izsledke naloge, dela ter opis
izdelka. Sledi analiza rezultatov, v kateri naj bo opisan pomen posameznih rezultatov,
postopkov dela ter dosežki. Iz analize rezultatov naj sledi sklep, ki odgovarja na zastavljen
problem v uvodu.
Ad 10
Literaturo uredi kandidat po abecednem redu avtorjev in jo oštevilči z zaporednimi
številkami. V seznamu citirane literature mora biti navedena vsa uporabljena literatura.
Pri sestavljanju seznama citirane literature mora kandidat navesti naslednje podatke:
a) pri samostojni delih (knjige, brošure, skripta, itd.) - priimek in ime avtorja, stvarni naslov
dela, izdajo, kraj izdaje (če jih je več, samo prvega), založbo, letnico izdaje, obseg publikacije
(število stani).
Primera:
1. Lipičnik, Bogdan et al.: Zbirka vaj iz ekonomike in organizacije podjetja, Ljubljana,
Ekonomska fakulteta, 1991, 182 str.
2. Zupančič, Borut: Zvezni regulacijski sistemi I, Ljubljana, ZAFER, 1996, 290 str.,
b) pri člankih v revijah in pri razpravah v zbornikih - priimek in ime avtorja, naslov
članka, naslov revije ali zbornika, kraj izdaje; pri zbornikih navajamo tudi založbo, letnik,
volumen (če je na publikaciji označen), letnico izida, številko (pri revijah), navedbo strani.
Primer:
1. Mavko, Borut; Čepin Marko: Primerjava strategij preizkušanja, Elektrotehniški vestnik,
Ljubljana, 64, 1997, 2/3, str. 142- 147.
Navodila za pripravo diplomske naloge
4
V besedilu naloge kandidat glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzema in jih ne
prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete, tako
da namesto v opombi pod črto navede med besedilom v okroglem oklepaju avtorja, leto izdaje
literature in stran.
Primer: Kot kažejo empirični rezultati, spremembe deviznega sistema v Sloveniji ne bodo
potrebne, dokler ne bomo znižali inflacije na evropsko raven (Mencinger, 1998, str. 12).
Če kandidat navaja misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz uradnega lista, navaja med
besedilom v oklepaju naslov in leto. Primer: (Zakon o trgu vrednostnih papirjev, 1994).
Pri uporabi virov z medmrežja navajamo tisto stran, kjer zbrani podatki dejansko so, ne zgolj
domačo stran, in datum, ko smo podatke našli: (http://www.worldbank.org/hipc/about/debttable/
13.pdf, 25.3.2003). V seznamu literature je potrebno navesti naslov vira, stran URL in
dan, ko smo pridobili vir z medmrežja.
Primer:
5. Latin page, http://www.users.uswest.net/~ngill/latin3.htm (27. 4. 2003)
Če kandidat misel navede dobesedno, jo mora navesti v narekovajih.
III. Oblikovanje in tehnična ureditev besedila
Vezava in napis na platnicah
Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice modre barve (na platnice ne pišite naslova
diplomske naloge).
Število izvodov
Diplomant mora oddati tri vezane izvode diplomske naloge. Ne pozabite na izvod za svojo
knjižnico!
Obseg naloge
Diplomska naloga naj obsega od 25 do 40 strani.
Oblikovanje strani
Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman CE, velikost črk 12 pt, z 1,5 razmakom
med vrsticami in obojestransko poravnavo.
Širina robov: levi 3 cm, desni 2,5 cm, zgornji 3 cm, spodnji 3 cm.
Oblikovanje poglavij
Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1, 2, 3 …) in vsako začnemo na novi strani.
Pišemo z velikimi tiskanimi črkami, velikost črk 14 pt, krepko.
Obsežnejša poglavja so bolj čitljiva, če jih razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2, …). Pišemo z
malimi tiskanimi črkami, velikost 14, krepko; podpodpoglavje (1.1.1, 1.1.2, …) pišemo z
malimi tiskanimi črkami, velikost 12, krepko; podpoglavij in podpodpoglavij ne začnemo na
novi strani.
Navodila za pripravo diplomske naloge
5
Primer: 1 POGLAVJE
1.1 Podpoglavje
1.1.1 Podpodpoglavje
Navajanje enačb
Izraz zapišemo z zamikom 2 cm od levega roba besedila, kot kaže naslednji primer:
Pri tem (2.5) pomeni peti izraz v drugem poglavju.
Navajanje slik (načrtov, diagramov, tabel, grafov …)
Slike štejemo tekoče od 1 naprej skozi celotno diplomsko nalogo. Poleg številke je tudi
podnaslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj slika predstavlja. Izjeme so tabele in načrti, ki
naj bodo nad naslovljeni. V besedilu morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene.
Štetje in številčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima rimsko številko I. Z arabskimi
številkami (1) številčimo od uvoda dalje. Številke strani naj bodo označene spodaj v sredini.
IV. Zagovor diplomskih nalog
Diplomski izpit poteka skladno s Pravilnikom o diplomskem izpitu.
Diplomsko nalogo zagovarja študent pred komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji višje
šole in mentor v podjetju. V komisiji morata biti organizator praktičnega izobraževanja in
predavatelj višje šole, ki je predlagal temo.
Zagovor je javen in traja največ 20 minut. Sestavljen je iz:
• študentove predstavitve diplomske naloge (10 minut) in
• razgovora o diplomski nalogi (10 minut).
Oceno diplomskega izpita sestavljata ocena diplomske naloge in ocena zagovora.
Po zagovoru oceni komisija diplomski izpit in predsednik izpitne komisije razglasi oceno
diplomskega izpita.
mag. Milan Meža
1
1
1 R
I = U (2.5)
Priloga 1
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
Velenje, februar 2007 Ime in PRIIMEK
7
Priloga 2
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Trg mladosti 3
3320 VELENJE
PODJETJE: _________________________________________
DIPLOMSKA NALOGA
V VIŠJEŠOLSKEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU
RUDARSTVO IN GEOTEHNOLOGIJA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Avtor: Ime in PRIIMEK
Mentor na šoli: Ime in PRIIMEK, naziv
Mentor v podjetju: Ime in PRIIMEK, naziv
Velenje, mesec, leto
8
Priloga 3
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Številka diplomske naloge:
Datum odobritve:
SKLEP O ODOBRITVI NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE
Študijska komisija za višješolski izobraževalni program ELEKTRONIKA je obravnavala vlogo za odobritev
naslova in teme diplomske naloge, ki jo je vložil kandidat:
UROŠ SEDEJ, vpisan pod številko 121101050901 in odobrila naslov diplomske
naloge:
Tema diplomske naloge je povezana s predmetnim področjem___________.
Kandidatu sta imenovana mentorja:
na šoli:
in
v podjetju:
Predsednik študijske komisije: mag. Irena Vodopivec, univ. dipl. org. Ravnatelj VSŠ: mag. Milan Meža, univ. dipl.
9
Priloga 4
Na konec diplomske naloge naj diplomant vključi izjavo, ki potrjuje, da je delo izdelal samostojno, pod
vodstvom mentorjev v podjetju in na šoli ter po virih, ki so navedeni v bibliografiji diplomske naloge.
Primer izjave:
Izjava avtorja diplomske naloge
Podpisan(a)___________________, diplomant(ka) VSŠ Velenje, program______________,
izjavljam, da sem diplomsko nalogo pripravil(a) samostojno pod vodstvom mentorjev v podjetju in na šoli ter po
virih, ki so navedeni v bibliografiji diplomske naloge.
Podpis:
Velenje, dne_____________ ___________________________________ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
| Objavljeno: 27 Jul 2010 10:20 Naslov sporočila: Seminarska naloga-pomoč pri seminarski nalogi |
|
|
1. NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKIH NALOG IN DIPLOMSKEGA DELA
1.1 SEMINARSKA NALOGA
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. Temo naloge lahko predlaga študent in jo predavatelj oziroma predavateljica predmeta potrdi, ali pa jo predlaga sam.
Namen naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa in pridobi veščine pisanja strokovnih del. Tako se pripravi za pisanje diplomske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu s programom in učnimi cilji, študent predstavi dosežene rezultate s seminarsko nalogo ali laboratorijskimi vajami.
Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Študent z obliko pisnega izdelka dokaže obvladovanje veščin pisnega komuniciranja.
1.1.1 Zgradba seminarske naloge
Bistvene prvine seminarske naloge so naslov, kazalo, vsebina in literatura ter viri.
Naslov seminarske naloge mora biti jasen in natančen.
Kazalo obsega vse naslove poglavij in podpoglavij, največ do tretje ravni in številke strani.
Besedilo seminarske naloge obsega uvod, jedro in zaključek ali sklep.
PRIMER NASLOVNE STRANI PRIMER KAZALA
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
Program: KOMERCIALIST - redni
SEMINARSKA NALOGA
pri predmetu
IME PREDMETA
NASLOV NALOGE
Mentor/ica: Študent/ka:
Ime in priimek Ime in priimek
Kraj, mesec leto
KAZALO
1 UVOD……………………………………
1
TEORETIČNI DEL
2 POMEN CARINE……………………….
2
2.1 Zaščitni pomen carin…………………...
2
2.2 Fiskalni pomen carin…………………...
2
2.3 Carinska zakonodaja v Sloveniji………
3
PRAKTIČNI DEL
3 CARINA V PODJETJU ABC
8
3. 1 Vrste carinjenj
9
4 ZAKLJUČEK………………………..
11
5 LITERATURA IN VIRI…………………
12
7 PRILOGE………………………………..
13
1
1 UVOD
Uvod ima zaporedno številko 1 in je razdeljen na več podpoglavij. Vsebuje:
1.1 Opredelitev področja in namen naloge.
1.2 Opis problema in cilje naloge.
1.3 Hipoteze, ki jih poskuša dokazati ali utemeljiti z obravnavo problema.
1.4 Omejitve raziskave.
1.5 Uporabljene metode dela.
Študent navede, zakaj si je izbral takšno nalogo (namen) in katero ožje strokovno področje je predmet njegovega preučevanja. Navede, kateri praktični problem namerava rešiti. Zastavi si cilje in hipoteze. Skozi nalogo ovrednoti v uvodu zastavljene hipoteze in ugotovi, če so zastavljeni cilji doseženi. V zaključku poda lastne ugotovitve in morebitne predloge izboljšav.
2 VSEBINSKI DEL
Je osrednji, najobsežnejši in najpomembnejši del seminarske naloge, v katerem študent podrobno razlaga obravnavano temo in predstavi najpomembnejša teoretična izhodišča s pomočjo strokovne literature. Razdeljen je na poglavja in podpoglavja, največ do tretje ravni (na primer, 3.2.1). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Poglavja se pišejo na novo stran. Vsebinski del je lahko razdeljen na teoretični in praktični del.
Pri navajanju prepisanih posameznih delov besedila v oklepaju avtorja, letnico dela in stran.
3 ZAKLJUČEK ALI SKLEP
Zaključek vsebuje novo pridobljena spoznanja in sklepne misli. Opozori na nerešena vprašanja in nakaže smeri nadaljnjega reševanja problema. Navede tudi ključne predloge. V zaključku ne ponavljamo vsebine iz glavnega dela, niti je ne povzemamo in ne navajamo novih podatkov ali dokazov.
4 LITERATURA IN VIRI
Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko uporabil pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih je študent pridobil podatke. Literaturo navedemo po abecednem vrstnem redu avtorjev. V nadaljevanju so navodila za navajanje monografij – knjig in serijskih publikacij – časopisov in revij.
Podrobnejša navodila za seminarsko nalogo da mentor posameznega strokovnega področja.
Navodila za pisanje seminarskih nalog so podana v poglavju 10.4.
2
1.2 DIPLOMSKA NALOGA
1.2.1 Splošna navodila
Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent dokaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavo izbrane teme. Je rezultat samostojnega dela študenta. Diplomsko delo je javno delo, dostopno v knjižnici Poslovno-komercialne šole Celje. Študent lahko odda diplomsko delo po opravljenih študijskih obveznostih predpisanih s študijskim programom. V diplomskem delu uporabljamo znanstveni stil pisanja. Slog pisanja je praviloma jasen, razumljiv in natančen. Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in zapletenim povedim in raznim dvoumnostim. Zaradi strokovnega značaja dela uporabljamo strokovne termine, raje slovenske besede kot tujke. Izogibamo se poljudnemu izražanju.
1.2.2 Naslov teme
Naslov teme ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Tema ne sme biti preširoka. Temo za diplomsko nalogo izbere študent v sodelovanju z mentorjem praktičnega izobraževanja v organizaciji, v kateri opravlja praktično izobraževanje in s predavateljem Višje strokovne šole, ki bo njegov mentor. Pri izbiri študent upošteva:
- aktualnost problema,
- povezanost s strokovnimi predmeti in delovnimi področji v organizaciji. Če je naslov predolg, se pripravi primerna okrajšava. Študent napiše predvideni naslov svojega pisnega dela in izdela dispozicijo za diplomsko delo.
1.2.3 Navodilo za pripravo dispozicije
Dispozicija obsega od 3 do 5 strani, in sicer naslovno stran, kazalo, uvod, glavni in zaključni del ter seznam literature in virov.
1. Naslovna stran vsebuje podatke o šoli in programu, vrsti dokumenta (dispozicija), predviden naslov diplomske naloge, ime in priimek avtorja, podatke o mentorju na šoli in v podjetju (ime in priimek, izobrazba), kraj študija in mesec ter leto izdelave dokumenta (dispozicije).
2. V kazalu študent zariše predvideno členjenost vsebine po poglavjih. Kazalo naj čim manj odstopa od kasnejšega kazala v diplomski nalogi. Priporoča se členitev samo do tretjega nivoja, pisava mora nakazovati različnost nivojev.
3. Uvod zajema:
- Predstavitev področja in namen naloge.
- Opredelitev problema in cilje naloge.
- Hipoteze.
- Metode raziskovanja.
- Omejitve raziskave (podatki so poslovna skrivnost).
Študent pojasni, zakaj se je odločil za posamezno področje in izbrano temo. Predstavi namen naloge. Pri tem pazi, da ne zamenjuje ali podvaja namena in problema naloge.
Problem, cilji in hipoteze so med seboj povezani in izhajajo drug iz drugega. S preverjanjem 3
veljavnosti hipotez med nalogo študent doseže zastavljene cilje naloge. Hipoteze ne smejo biti presplošne in s tem težko preverljive.
Najprej je potrebno opredeliti, predstaviti problem, ki ga ima podjetje v zvezi z temo, ki jo bo študent v nalogi obravnaval. Nato si študent zastavi cilje, ki se navezujejo na opredeljeni problem. Še preden študent pozna dejstva in še preden začne raziskovati, oblikuje hipoteze v povezavi s cilji. Ni pomembno, ali je posamezna hipoteza pravilna ali ne. To bo študent ugotovil z raziskavo v sami nalogi. Študent naj si zastavi dovolj konkretne hipoteze, da jih bo lahko ovrednotil. Dokazal bo, da hipoteze držijo oziroma so napačne. V zaključku diplomske naloge bo podal ugotovitve svoje raziskave in morebitne predloge izboljšav.
V uvodu je potrebno navesti in predstaviti metode, ki jih bo študent uporabil v diplomskem delu. Metode raziskovanja so poslovna raziskava, metoda uporabe strokovne literature, metoda primerjave med teorijo in prakso, zgodovinska metoda, metoda anketnega vprašalnika, metoda opazovanja, metoda proučevanja dokumentov, metoda razgovorov in intervjujev, statistična metoda in druge.
Študent predstavi morebitne omejitve in težave, katere lahko pričakuje med nastajanjem naloge.
4. V osrednjem delu študent na kratko predstavi vsebino kazala. Predstavi, kaj bo vseboval teoretični in kaj praktični del naloge. Izpostavi teme, katerim bo dal poseben poudarek.
Praktični del naloge vsebuje predstavitev gospodarske družbe. Predstavi zgodovino podjetja in dejavnosti, s katerimi se ukvarja ter organizacijsko shemo. Opredeli poslanstvo, vizijo in poslovne rezultate zadnjih let.
5. V zaključku dispozicije študent pove:
- Kaj pričakuje od diplomske naloge?
- Kaj misli, da bo ugotovil oziroma do kakšnih ugotovitev, spoznanj bo prišel?
- V kolikšni meri misli, da mu bo (njemu osebno) obravnava te teme koristila v poklicnem življenju?
- Kaj bo imelo od te diplomske naloge podjetje?
6. Pri seznamu predvidene literature in virov mora biti študent pozoren na naslednje:
- Potrebno je ločiti literaturo in vire. Literatura so strokovne knjige in učbeniki. Viri so diplomske naloge, članki iz revij, elektronski viri, interni viri podjetja in drugo.
- Avtorje mora navajati po abecednem vrstnem redu.
- Ne sme pozabiti navesti podatkov o diplomah, ki jih je uporabil kot vir. Pri tem mora citirati avtorja diplomske naloge, ne pa avtorjev, ki jih je navajal v diplomski nalogi.
Študentu morata dispozicijo potrditi oba mentorja, mentor - predavatelj in mentor v gospodarski družbi. Odda jo v referat šole na izpolnjenem in žigosanem obrazcu za prijavo teme diplomske naloge.
1.2.4 Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Diplomska naloga je pisni izdelek, v katerem študent poveže pridobljena teoretična znanja s
4
praktičnimi izkušnjami. Je rezultat samostojnega dela študenta. Obravnava prepoznaven problem iz prakse in skuša poiskati rešitev zanj.
SPLOŠNA NAVODILA
Diplomska naloga brez prilog obsega od 30 do 50 tiskanih strani. Praviloma je pisana v slovenskem jeziku. Za oblikovno in slovnično pravilnost naloge je odgovoren študent. Lektor je obvezen.
SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga je sestavljena iz naslednjih delov:
NASLOVNA STRAN
PRIIMEK, Ime: Naslov naloge
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 20, velike tiskane črke, krepko)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Celje, december 2007
(velikost 14)
Sledi prazna stran.
5
PONOVLJENA NASLOVNA STRAN
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 14, velike tiskane črke)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
( velikost črk 20, krepko, velike tiskane črke)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Mentor/ica – predavatelj/ica:
Mentor/ica v podjetju:
Lektor/ica:
Celje, december 2007
(velikost 14)
ZAHVALA
Zahvalo sledi ponovljeni naslovnici. V njej se kratko in jedrnato zahvalite vsem tistim, ki so vam na kakršen koli način pomagali pri diplomski nalogi. Zahvala se ne številči in ni obvezna.
KAZALO
Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij z izpisanimi številkami strani, ki odraža zgradbo in vsebinsko členitev naloge. Sestavimo ga na koncu.
Poleg kazala vsebine ima diplomsko delo lahko še kazalo slik, tabel, grafov in prilog.
POVZETEK
Pišete ga na list za kazalom v slovenskem in tujem jeziku. Obsega največ eno stran. Vsebuje KLJUČNE BESEDE. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko. Povzetek napišete, ko je besedilo že dokončano. V povzetku na kratko povzamete problem, rezultate in sklepe opravljene raziskave. Povzetek predstavlja strnjeno vsebino diplomskega dela na največ eni strani.
OSNOVNO BESEDILO DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo mora biti razdeljeno na uvodni, teoretični, praktični ali empirični del in zaključek ali sklep.
6
1 UVOD
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi privlačen za bralca. Uvodni del diplomske naloge napišemo na enak način kot v dispoziciji (glej stran 56).
2 TEORETIČNI DEL
V njem predstavite najpomembnejša teoretična izhodišča. Dokazujete poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Predstaviti morate vse informacije, za katere predvidevate, da so potrebne za razumevanje naloge. Samostojno morate presoditi objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne smete dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev.
Teoretični in praktični del morata biti povezana. Teorijo je potrebno predstaviti v praksi.
3 PRAKTIČNI DEL
Praktični ali empirični del naloge je najpomembnejši del diplomske naloge.
V njem predstavite in obdelate temo iz svoje prakse oziroma problem. Opišete pobude in vzroke za izbiro in obdelavo teme ter analizirate praktični problem, ki ga morate rešiti.
4 ZAKLJUČEK
Zaključek je obvezen del diplomskega dela. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja in sklepne misli. V njem opozorite na nerešena vprašanja in nakažete smeri nadaljnjega reševanja problema. Predlagate rešitve, ukrepe in aktivnosti za uporabo v praksi, torej podate svojo vizijo razvoja. V zaključku ne ponavljate vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajate novih podatkov in dokazov. Zaključek ali sklep je AVTORSKI.
TEHNIČNI PREGLED DIPLOMSKIH NALOG
Izvede se pri knjižničarki Višje strokovne šole in je obvezen. Pregleda se struktura diplomske naloge, uvodni del naloge in zaključek ter povzetek. Prav tako se pregleda navajanje literature in virov. Za termin tehničnega pregleda naloge se je potrebno predhodno dogovoriti. Tehnični pregled je zadnje dejanje pred zagovorom diplomske naloge.
1.3 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH NALOG
OBLIKOVANJE BESEDILA
Uporabljajte naslednje standarde:
- Besedilo pišite s pomočjo urejevalnika besedil na računalnik.
- Besedilo izpisujte na A4 format papirja, praviloma enostransko.
- Uporabljajte obliko pisave Times New Roman ali Arial.
- Velikost črk oziroma pisave naj bo 12.
7
- Razmik med vrsticami je 1,5.
- Poravnava besedila je obojestranska, torej ima celotno besedilo obvezno poravnan levi in desni rob.
- Razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med poglavji oziroma podpoglavji pa dve prazni vrstici.
- Vsako novo poglavje začnite pisati na novi strani.
- Vsak odstavek začnite pisati na levi brez zamika prve vrstice.
- Pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak.
- Določite robove besedila: levo, desno, spodaj in zgoraj 2,5 cm in 1 cm za vezavo.
ŠTEVILČENJE IN NASLAVLJANJE POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo poudarjeni. Novo poglavje naj bo na novi strani. Za številčenje poglavij uporabljamo arabske številke.
Številčenje
Velikost črk v naslovih
POGLAVJE
1
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
1.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
1.1.1
Majhne, krepko in ležeče, 12
POGLAVJE
2
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
2.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
2.2
Majhne, krepko in ležeče, 12
Za označevanjem poglavij ni pike.
Pri številčenju ne uporabljajte več kot treh številk, torej ima naloga največ dve podpoglavji.
Med zadnjo številko in besedilom naj bo obvezno presledek.
Strani se štejejo od naslovne do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
Strani štejemo od naslovnice naprej:
− Naslovnica je stran I, številke ne izpišemo.
− Prazen list je stran II, številke ne izpišemo.
− Ponovljena naslovnica je stran III, številke ne izpišemo.
− Zahvala je stran IV, številke ne izpišemo.
− Kazalo je stran V in je prva izpisana številka.
Številka strani je na sredini spodaj.
Povzetek naloge v slovenskem in tujem jeziku s ključnimi besedami sledi kazalu. Številčimo ga z arabsko številko 1 in tako nadaljujemo do konca naloge.
SLIKE, TABELE IN GRAFI
Tabele
Vse tabele morajo imeti zaporedno številko in naslov Primer: Tabela 1: Naslov, Tabela 2: Naslov, … Nad tabelo napišemo njeno zaporedno številko in naslov. Pod tabelo navedemo vir z navedbo avtorja in leta. Številke tabel tečejo od 1 dalje. Če ste tabelo naredili na osnovi lastnih podatkov, pod tabelo ne napišete vira. Besedilo v tabelah je lahko manjše kot ostalo besedilo. Tabela ne sme biti razdeljena na dve strani.
8
Slike, grafi
Slike in grafi so lahko v barvni ali črno-beli tehniki. Besedilo v slikah je lahko manjše kot ostalo besedilo. Med slike štejemo tudi karte, risbe in diagrame. Slike in grafi se oštevilčijo posebej s predponami: Slika 1: Naslov, Graf 1: Naslov. Naslove slik in grafov pišemo z zaporedno številko slike ali grafa pod njimi. Pod naslovom slike ali grafa navedemo vir z navedbo avtorja in leta. Če ste sliko ali graf izdelali sami, ne navajate vira. Številke slik in grafov tečejo od 1 naprej.
LITERATURA IN VIRI
Pri navajanju literature in virov velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršen koli način uporabili pri pisanju dela.
Literatura so strokovne knjige - monografije in članki ter ostali javno objavljeni pisni sestavki. Strokovni članki so objavljeni v strokovnih revijah ali serijskih publikacijah. Viri so interna poročila, pravilniki, zakoni, poslovniki, internetni viri in ostali dokumenti, iz katerih ste pridobili podatke. Literaturo navedete po abecednem vrstnem redu avtorjev. V nadaljevanju so navodila za navajanje monografij – knjig in serijskih publikacij – časopisov in revij ter internetnih virov.
MONOGRAFIJE – en avtor
POTOČNIK, Vekoslav. 2004. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
MONOGRAFIJE – dva avtorja
TURK, Ivan in Dane MELAVC. 2004. Računovodstvo. Kranj: Moderna organizacija.
MONOGRAFIJE – trije avtorji
MOŽINA, Stane, Mitja TAVČAR in Ana Nuša KNEŽEVIČ. 1998. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.
MONOGRAFIJE – več kot trije avtorji
Pri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov brez navajanja avtorjev.
POSLOVNO komuniciranje: evropske razsežnosti. 2004. Maribor: Obzorja, založništvo in izobraževanje.
SERIJSKE PUBLIKACIJE
Časopisi in revije so serijske publikacije, saj izhajajo periodično. Avtorji objavljajo strokovne in znanstvene članke v strokovnih revijah.
9
ČLANEK V STROKOVNI REVIJI
POMPE, Andrej. 2004. V: Podjetnik 8. Let. XIII., št. 8. Str. 40.
ELEKTRONSKI VIRI
So danes pomembna skupina dokumentov, ki so na elektronskih medijih ali dostopni preko svetovnega spleta.
PRISPEVKI, DOSTOPNI NA SPLETU
TEKST
Peru {online}. 2004. [Citirano: 17. jan. 2006; 09:00]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.lonelyplanet.com/destinations/sauth_america/peru/>.
SLIKA
BURGER, Boštjan. 2003. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega popravljanja 22. maj 2002; 17:24:52], [citirano 20. nov. 2006; 12:46].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/SlikaZeljnskeJame1.jpg>.
CD ROM (zgoščenka) in prispevek na CD ROM-u
LIPIČNIK, Bogdan. 2002. Človeški viri in ravnanje z njimi [CD ROM]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Enota za založništvo in študij na daljavo. (EF. Vodnik po predmetu). ISBN 961-6343-44-0.
CITIRANJE
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oziroma prepisano besedilo iz pisnega dokumenta. V besedilu dobesedne navedbe označimo z narekovaji. V okroglem oklepaju navedemo bibliografske podatke, priimek avtorja, letnico izdaje publikacije in stran.
Citiramo, kadar povzemamo izjave, misli in ugotovitve drugih. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma ujemati z izvirnikom.
Primer:
»S citati je treba biti previden. Kaj hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga ločiti izvirno od neizvirnega.« (Hladnik, 1994, str. 119)
10
POVZEMANJE
Besedilo, ki ga prevzemamo od drugih avtorjev, lahko v pisno nalogo vnašamo dobesedno ali pa ne. Če ga prevzamemo dobesedno, del tujega besedila dobesedno prepišemo. V drugem primeru tuje misli izrazimo s svojimi besedami ali jih zgoščeno povzamemo. Povzeti pomeni s svojimi besedami zgoščeno izraziti bistvo povzete vsebine. V nekaj povedih lahko povzamemo bistvo odstavka, poglavja ali celotnega dela. Nikakor pa ne smemo spremeniti avtorjeve izvirne misli.
Primer:
Avtor poudarja, da moramo pri proučevanju mladostnikovega doživljanja sveta poleg kulturnega vidika upoštevati tudi biološkega, to je hormonske in nevronske procese v telesu mladostnikov (Tomc, 1999, str. 10).
6 PRILOGE
Priloge so načrti, sheme, grafi, skice, tabele, primer obrazca – instrumentarij, ki smo ga uporabili za zbiranje podatkov (na primer: ankete). Seznam prilog napišemo za zaključkom in je zadnja oštevilčena stran naloge.
11 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
