NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
 Objavljeno: 02 Sep 2010 08:18 Naslov sporočila: NAPOTKI ZA IZDELAVO RAZISKOVALNE NALOGE |
 |
|
NAPOTKI
ZA
IZDELAVO
RAZISKOVALNE
NALOGE¹
1.
Raziskovalna
naloga
in
priprava
naloge
Napisati
raziskovalno
nalogo
pomeni
naučiti
se
misliti,
zbrati
lastne
misli
in
določene
podatke,
kar
pomeni
naučiti
se
metodičnega
dela.
Zato
je
tudi
sama
tema
raziskovalne
naloge
manj
pomembna
kot
izkušnja,
ki
si
jo
z
izdelavo
raziskovalne
naloge
pridobimo.
Za
raziskovalno
delo
je
značilno,
da
obravnava
prepoznaven
in
točno
določen
problem.
V
raziskovalni
nalogi
obravnavamo
"stvari",
ki
še
niso
bile
raziskane,
če
pa
so
že
bile
jih
obravnavamo
z
drugega
stališča.
Raziskovalno
delo
mora
biti
uporabno
tudi
za
druge,
pripomore
pa
naj
k
razjasnitvi
ali
razrešitvi
že
prej
znanega
problema.
V
raziskovalni
nalogi
morajo
biti
podatki,
ki
jih
lahko
tudi
preverimo,
oz.
hipoteze,
ki
jih
lahko
potrdimo
ali
zavrnemo.
Odločitev
za
raziskovalno
nalogo
pomeni,
da
bomo:
-‐
raziskali
jasno
določen
problem
-‐
poiskali
in
zbrali
potrebno
literaturo
-‐
to
literaturo
razvrstili
in
problem
s
pomočjo
le-‐te
preverili
-‐
nalogo
zapisali
tako,
da
bo
vsakomur,
ki
jo
bo
prebral
jasno,
kaj
smo
hoteli
povedati,
da
bo
to
s
pomočjo
dane
literature
lahko
tudi
preveril
ali
uporabil
za
nadaljnje
raziskave.
1.
1.
Izbor
teme
Izbor
problema
oziroma
vsebine
raziskovalne
naloge
je
ključnega
pomena,
kajti
slabo
izbran
problem
ne
pripelje
do
končnega
cilja-‐uspešne
raziskovalne
naloge,
prav
tako
pa
lahko
raziskovalno
delo
zamre
že
med
samim
postopkom.
Pri
izbiri
teme
se
držimo
določenih
pravil:
-‐
pri
izboru
teme
upoštevamo
želje
in
znanje
učencev
-‐
tema
naj
ne
bo
preobširna,
problem
naj
bo
točno
opredeljen
(npr.
tema
geologija
je
vsekakor
preobširna,
petrologija
kot
ena
izmed
vej
geologije
je
že
bliže
našemu
problemu.
Z
naslovom
Sedimentne
kamnine
v
Sloveniji
bi
verjetno
zapisali
dokaj
površno
delo,
dobro
raziskovalno
nalogo
pa
bi
napisali,
če
bi
opredelili
problem
kot
Apnenec
in
dolomit
na
Šmarni
gori.
-‐
tema
naj
bo
takšna,
da
bo
mladi
raziskovalec
lahko
imel
dostop
do
vse
potrebne
literature
za
izdelavo
naloge
-‐
tema
naj
bo
smiselna,
aktualna
ter
prilagojena
znanju
in
sposobnostim
učencev
-‐
izbor
teme
naj
bo
omejen
na
domači
kraj
oz.
bližnjo
okolico,
saj
raziskovanje
problemov
v
oddaljenih
krajih
in
drugih
državah
ni
smiselno
in
izvedljivo.
Učenec
naj
poskuša
samostojno
opredeliti
problem,
reševanje
le-‐tega
pa
temelji
na
dobrem
osnovnem
znanju
posameznega
področja.
Večinoma
te
zahteve
učenec
sam
ne
more
izpolniti,
zato
potrebuje
pomoč
šolskega
ali
zunanjega
mentorja,
strokovnjaka
za
posamezno
področje.
Problem
lahko
učenci
opredelijo
kot
vprašanje
ali
trditev,
kar
jih
spodbuja
k
opredelitvi
bistva
problema
in
njegovi
analizi.
Analizo
problema
opravijo
učenci
in
mentorji
skupaj,
temu
pa
sledi
razdelitev
posameznih
nalog
med
mlade
raziskovalce,
ki
delajo
določeno
raziskovalno
nalogo.
1.
2.
Vrste
raziskav
Raziskave
ločimo
glede
na
temo,
ki
smo
jo
izbrali
a.
teoretične,
kjer
obravnavamo
abstrakten
problem,
s
katerim
se
je
verjetno
ukvarjal
že
kdo
pred
nami.
b.
eksperimentalne,
kjer
z
znanstvenim
postopkom
raziskujemo
nek
problem
ali
dokazujemo
določene
hipoteze.
in
način
dela
a.
laboratorijske,
izvajamo
jih
v
laboratorijih,
bodisi
na
šolah
ali
drugih
raziskovalnih
ustanovah.
Omejene
so
na
naravoslovna
področja.
Pred
pričetkom
dela
v
laboratoriju
moramo
zagotoviti
vso
potrebno
opremo
za
izvedbo
eksperimentalnega
dela
raziskovalne
naloge,
učenci
pa
se
z
njo
najprej
seznanijo.
b.
terenske,
izvajajo
se
na
terenu.
Vključujejo
tako
naravoslovne
kot
družboslovne
teme.
Med
terenske
raziskave
sodijo
vzorčenje
ter
zbiranje
virov
in
literature.
Terensko
delo
mora
biti
načrtovano,
pred
odhodom
na
teren
naj
bo
pripravljena
vsa
potrebna
oprema
za
izvedbo
vzorčenja.
Učence
opozorimo
na
pravilno
shranjevanje
vzorcev,
vsak
vzorec
mora
biti
označen
in
popisan
ter
vnesen
na
karto.
Obvezen
je
terenski
dnevnik.
Pri
iskanju
virov
mladi
raziskovalci
zbirajo
podatke
in
vire
po
knjižnicah,
muzejih
in
arhivih.
Kako
začeti?
Najprej
naredimo
delovni
načrt.
Na
ta
način
bomo
jasno
vedeli,
kaj
želimo
raziskovati
in
kako
bomo
to
počeli.
Ko
imamo
delovni
načrt,
lahko
z
njim
seznanimo
mentorja
in
ga
skupaj
dopolnimo
ali,
če
je
to
potrebno,
spremenimo.
V
delovnem
načrtu
morajo
biti
podani
delovni
naslov
naloge,
kazalo
in
uvod.
Lotimo
se
naslova
(delovni
naslov)
raziskovalne
naloge,
nato
pisanja
okvirnega
kazala
in
uvoda.
Čeprav
delamo
vse
to
ponavadi
ob
koncu,
ko
je
raziskovalna
naloga
že
končana,
je
način,
da
začnemo
pri
koncu,
zelo
uporaben.
Kot
delovna
hipoteza
nam
lahko
služi
že
napisano
kazalo,
saj
smo
z
zapisom
le-‐tega
naš
problem
omejili.
Seveda
to
ne
pomeni,
da
je
naše
kazalo
že
dokončno,
z
zapisom
raziskovalne
naloge
se
bo
njegova
vsebina
deloma
spremenila.
Delovni
naslov
pa
se
pogosto
pojavi
v
raziskovalni
nalogi
kot
podnaslov.
Primer
kazala
v
delovnem
načrtu:
1.
opredelitev
problema
2.
dosedanje
raziskave
3.
lastna
hipoteza
4.
material,
ki
ga
potrebujemo
5.
analiza
le-‐tega
6.
potrditev
hipoteze
7.
načrt
dela,
ki
ga
je
treba
še
opraviti
Z
uvodom
v
delovnem
načrtu
pojasnimo
kazalo,
hkrati
pa
ugotovimo,
katere
korake
moramo
še
opraviti
in
kje
so
pomanjkljivosti.
Ko
smo
sposobni
napisati
ta
uvod,
nam
je
tudi
jasno,
kaj
in
kako
želimo
raziskovati
in
kako
naj
začnemo
z
raziskovalnim
delom.
1.
3.
Zbiranje
literature
Po
izboru
teme
in
opredelitvi
problema
sledi
zbiranje
literature,
potrebne
za
razlago
in
rešitev
problema.
Najosnovnejša
literatura
so
učbeniki,
enciklopedije,
leksikoni
in
slovarji.
Po
splošnem
pregledu
te
literature
sledi
še
zbiranje
dosedanjih
raziskav
v
strokovni
literaturi
in
periodičnih
publikacijah
(revije,
časopisi).
Iskanje
literature
se
prične
v
šolski
knjižnici
in
nadaljuje
v
mestnih
ali
univerzitetnih
knjižnicah
ter
knjižnicah
inštitutov.
Zbiranje
in
iskanje
literature
je
sedaj
močno
poenostavljeno
preko
računalniškega
sistema
Cobbis-‐Opac,
saj
lahko
v
matični
knjižnici
najdemo
in
tudi
naročimo
ali
si
izposodimo
vso
potrebno
literaturo.
Učenci
naj
izberejo
le
najnovejšo
literaturo,
če
pa
podatkov,
ki
jih
potrebujejo,
v
njej
ni,
lahko
sežejo
tudi
po
starejši.
Ko
najdemo
želeno
literaturo,
v
njej
s
pomočjo
kazala
ali
indeksov
pojmov
najdemo
potrebne
podatke.
Tudi
v
seznamu
literature
na
koncu
knjige
ali
članka
lahko
dobimo
pomembne
informacije
novih
virov
podatkov.
Večina
strokovnih
člankov
je
pisana
v
tuji
literaturi,
zato
je
pomembno
tudi
znanje
tujih
jezikov.
Branje
strokovne
literature
mora
biti
natančno,
da
ne
prezremo
pomembnih
podatkov.
1.
4.
Pisanje
zapiskov
in
beležk
Pri
zbiranju
podatkov
iz
literature
je
pomembno
pisanje
beležk,
kjer
si
izpišemo
zanimive
podatke,
pri
čemer
ne
smemo
pozabiti
na
navedbo
vira,
da
bomo
kasneje
to
knjigo
ali
članek
še
našli.
Podatke
iz
literature
prepisujemo
natančno,
če
je
potrebno,
pa
delamo
tudi
zapiske
iz
določenih
poglavij,
v
katerih
strnemo
spoznanja
v
določeno
celoto.
2.
Izgled
in
vsebina
raziskovalne
naloge
2.
1.
Prva
stran
Na
prvi
strani
navedemo
v
točno
določenem
vrstnem
redu
naslov
naloge,
avtorja
(-‐e),
mentorja
(-‐e),
leto
izdelave
in
ustanovo
pod,
okriljem
katere
smo
raziskovalno
nalogo
naredili.
2.
2.
Kazalo
Besedilo
naloge
razdelimo
na
poglavja
in
podpoglavja
ter
ustrezne
odstavke.
Takšno
razdelitev
prikažemo
najustrezneje
z
decimalno
klasifikacijo.
Primer
iz
vsebine
kazala
raziskovalne
naloge
1. Povzetek
2. Zahvala
3. Uvod-‐opredelitev
naloge
4. Teoretični
del
5. Eksperimentalni
in/ali
empirični
del
6. Razprava
in
zaključek
7. Seznam
uporabljene
literature
8. Priloge
2.
3.
Povzetek
V
besedilu,
ki
je
omejeno
na
največ
pol
strani
formata
A4,
podamo
kratek
pregled
ali
izvleček
dela
v
slovenskem
in
angleškem
jeziku.
2.
4.
Uvod
V
njem
opredelimo
namen
naloge
in
opišemo
postopke
dela.
Natančno
podamo
tudi
teoretske
osnove
problema
in
jasno
postavimo
hipoteze.
2.
5.
Teoretični
del
naloge
sledi
uvodu.V
kratkem
pregledu
opišemo,
kako
je
problem
obdelan
v
literaturi,
ki
smo
jo
zbrali,
in
rezultate
dosedanjih
raziskav.
Posebno
pomembno
je
prikazovanje
načina,
kako
smo
cilj,
ki
smo
si
ga
zastavili
v
opredelitvi
problema,
želeli
doseči.
Pomemben
je
prikaz
uporabljenih
metod,
kjer
natančno
opišemo
metode,
s
katerimi
smo
razrešili
problem:
npr.
po
literaturi,
s
statističnimi
metodami,
z
anketo,
z
laboratorijskim
in/ali
terenskim
delom.
Bralcu
raziskovalne
naloge
mora
postati
jasno,
da
avtor
obvlada
osnovne
tehnike
raziskovalnega
dela,
pa
tudi,
kaj
je
rezultat
lastnega
dela
in
kaj
je
povzeto
od
drugod.
Zato
ne
pozabimo
na
pravilno
citiranje
-‐
kjer
ob
koncu
citata
navedemo
avtorja,
leto
izdaje
publikacije
in
stran,
od
koder
smo
prepisali,
npr.:
"Zapis,
ki
ga
štejemo
za
znanstveno
ali
raziskovalno
delo,
mora
biti
dokumentiran."
(S.
Južnič,
1992,
str.
162).
2.
6.
Eksperimentalni
del
Na
kratko
opišemo
potek
dela
in
ustrezne
metode
dela.
Pri
laboratorijskem
delu
navedemo
laboratorij,
v
katerem
smo
izvajali
poskuse,
in
natančno
opišemo
postopke
ter
laboratorijsko
opremo,
s
katerimi
smo
prišli
do
rezultatov.
V
kolikor
se
laboratorijsko
delo
navezuje
na
terensko,
to
tudi
ustrezno
prikažemo.
Rezultate
podajamo
čim
bolj
jasno
in
pregledno,
pri
tem
si
pomagamo
z
razpredelnicami,
grafi
in
tabelami.
Naloga
naj
ima
ustrezno
razmerje
med
besedilom
in
gradivom
(grafi,
razpredelnice,
statistični
podatki,
idr.).
Gradivo
moramo
označiti
z
legendo,
v
kateri
naj
bo
natančno
pojasnjeno,
kaj
prikazujejo
posamezni
podatki,
pri
kartah
ne
pozabimo
na
merilo.
Za
boljšo
preglednost
grafov
in
tabel
si
lahko
pomagamo
tudi
z
osenčenjem
posameznih
delov
ali
z
barvnimi
prikazi.
Vsaka
ilustracija
mora
biti
označena
z
zaporedno
številko,
tudi
v
besedilu.
Pomembno
je,
da
znamo
ločiti,
kaj
je
pomembno
in
kaj
ne.
Raziskovalec
mora
biti
sposoben
oceniti
vrednost
vsakega
podatka
in
rezultata
ter
temu
primerno
prilagoditi
zapis.
Izogibati
se
mora
ponavljanju,
podrobno
naj
opisuje
le
lastne
ugotovitve,
biti
mora
ustvarjalen
in
izviren.
Pri
pojasnjevanju
rezultatov
se
mora
opirati
tudi
na
dejstva
iz
literature.
2.
6.
Razprava
in
zaključek
To
poglavje
zajema
analizo
predstavljenih
rezultatov,
eksperimentalnega
dela,
določenih
hipotez
in
njihovo
povezavo
z
ugotovljenimi
dejstvi
oz.
rezultati.
V
njem
je
povzetek
glavnih
rezultatov,
ki
so
bili
doseženi.
Zapisani
so
sklepi
s
kratko
predstavitvijo
bistva
raziskovalnega
dela.
Najboljši
je
strnjen
prikaz
po
točkah.
Vse
ugotovitve
morajo
biti
kritično
preverjene
glede
na
literaturo
in
rezultate.
V
zaključku
naj
bo
tudi
omenjeno,
katera
poglavja
so
ostala
še
odprta.
2.
7.
Navajanje
literature
Na
koncu
raziskovalne
naloge
navedemo
literaturo,
ki
smo
jo
uporabili
pri
pripravi
na
raziskovalno
delo
in
med
njim.
Navedemo
samo
tista
dela,
ki
jih
je
avtor
direktno
uporabil
pri
svojem
delu,
ne
pa
tudi
tistih,
ki
jih
je
samo
pregledal.
Uporabljeno
literaturo
lahko
razvrstimo
na
več
načinov,
najpogosteje
pa
uporabljamo
abecedno
razvrstitev
po
avtorjih
in
kronološko
razvrstitev.
Če
ima
avtor
več
del,
se
zvrste
dela
po
starosti,
najprej
najstarejša.
Če
je
objavil
avtor
nekaj
del
sam,
druga
pa
kot
soavtor,
se
navajajo
najprej
tista,
ki
jih
je
objavil
sam,
zatem
pa
po
abecedi
dela
v
soavtorstvu.
Če
pa
je
avtorjev
več
kot
trije,
se
napiše
v
literaturi
samo
prvega
in
doda
in
drugi.
Več
o
navajanju
literature
je
podano
v
prilogi
Navajanje
literature
pri
raziskovalni
nalogi.
Literaturo
navajamo
zaradi
dveh
razlogov:
-‐
s
tem
povemo,
da
nismo
vsega
odkrili
sami,
ampak
da
se
je
s
podobno
problematiko
ukvarjal
tudi
že
kdo
pred
nami
-‐
seznam
uporabljene
literature
omogoča,
da
se
lahko
tisti,
ki
ga
problematika
v
naši
nalogi
zanima,
poglobi
v
literaturo
in
preveri
izvirnost
ter
korektnost
našega
dela.
O
jeziku
naloge
Naloga
mora
biti
jezikovno
neoporečna.
Razmerje
med
gradivom
(statistični,
anketni
in
drugi
podatki)
ter
prilogami
naj
bo
ustrezno.
3.
Predstavitev
in
zagovor
raziskovalne
naloge
-‐
šolska
selekcija
Zagovori
raziskovalnih
nalog
dijakov
so
javni,
nanje
so
povabljeni
mentorji
in
starši,
vabila
pa
so
poslana
tudi
na
vse
šole.
Potekajo
popoldan,
ponavadi
dva
tedna
pred
zagovorom
na
regijskem
srečanju.
Ocena
raziskovalne
naloge
sestoji
iz
dveh
delov,
ocene
naloge
in
ocene
zagovora.
Naloga
se
ocenjuje
na
za
to
posebej
pripravljenih
obrazcih,
kjer
se
ob
številčni
oceni
navede
tudi
komentar.
Nalogo
morajo
dijaki
oddati
en
mesec
pred
zagovori
na
regijskem
srečanju.
Nalogo
praviloma
ocenjujejo
učitelji
s
področja.
Na
zagovoru
sta
dva
člana
komisije
učitelja
s
področja,
s
katerega
je
bila
naloga
napisana,
tretji
član
je
razrednik.
Zagovori
trajajo
dvajset
minut,
deset
minut
je
na
voljo
za
predstavitev
naloge
in
deset
minut
za
razpravo.
V
razpravo
je
vključeno
tudi
občinstvo.
Sočasno
z
zagovori
poteka
tudi
posterska
predstavitev
raziskovalnih
nalog.
Od
leta
1994
je
to
predvsem
vizualna
predstavitev
tem
raziskovalnih
nalog,
leta
pred
tem
pa
so
prevladovali
znanstveni
posterji.
Kvaliteten
zagovor
raziskovalne
naloge
je
kritično
predstavljen
in
dobro
ilustriran.
Najpomembnejše
je,
da
mladi
raziskovalec
rezultate
svojega
dela
predstavi
na
izčrpen
način.
Pri
zagovoru
se
držimo
predpisanega
časa,
ki
mu
je
namenjen.
Predstavimo
ga
v
treh
glavnih
točkah:
-‐
s
kratkim
uvodom,
kjer
opredelimo
problem
in
podamo
hipoteze
-‐
opišemo
bistvo
eksperimentalnega
dela
in
najpomembnejše
metode
dela
-‐
predstavimo
sklepe
z
bistvom
raziskovalnega
dela.
4.
Priprava
povzetka
in
predstavitve
4.
1.
Povzetek
Povzetek
napišemo
tudi
posebej
za
zbornik,
v
njem
podamo,
omejeno
največ
na
pol
strani,
najpomembnejše
ugotovitve
oz.
kratek
pregled
dela.
Povzetek
mora
vsebovati:
-‐
naslov
naloge
-‐
sledijo
ime
in
priimek
avtorja
(-‐ev)
-‐
napišemo
popolno
ime
šole,
s
katere
je
avtor
(-‐ji)
-‐
temu
sledi
polno
ime
mentorja
ali
mentorjev
s
popolnimi
nazivi
in
ime
organizacije,
kjer
je
zaposlen
• sledi
besedilo
povzetka.
4.
2
PREDSTAVITEV
Power
Point
,
kjer
so
prikazani
rezultati,
ki
smo
jih
dobili
s
svojim
raziskovalnim
delom,
s
pomočjo
besedila,
tabel,
diagramov,
shem,
risb
in
fotografij.
V
besedilu
je
podan
uvod,
prikaz
raziskave,
rezultatov
in
ugotovitev
in
zaključek
s
predlogom
nadaljnje
raziskave.
-‐
naslov
raziskovalne
naloge
-‐
ime
in
priimek
avtorja
(-‐ev)
-‐
ime
in
priimek
mentorja
(-‐ev)
-‐
leto
izdelave
-‐
ime
ustanove
(šole)
5.
Viri
in
uporabljena
literatura
1. Sebranek,
P.,
Meyer,
V.
and
Kemper,
D.1996:
Writer
INC.
D.C.
Heath
and
Company,
USA.
2. Pechenik,
J.A.,
Lamb,
B.C.
1994:
How
to
Write
about
Biology.
Harper
Collins
Publishers,
London.
3. Eco,
U.
1991:
Wie
man
eine
wissenschaftliche
Abschlussarbeit
schreibt.
C.
F.
Müller,
Heidelberg.
4. Južnič,
S.
1992:
Diplomska
naloga-‐napotki
za
izdelavo.
Amalietti,
Ljubljana.
5. Kratochvil,
H.
1989:
Leitfaden
fü
r
selbststä
ndige
wissenschaftliche
Arbeiten
für
Biowissenschaften.
WUV
Universitä
tsferlag,
Wien.
6. Kobal,
E.
1989:
Raziskovanje
je
odkrivanje
novega
znanja.
Državna
založba
Slovenije,
Ljubljana.
¹Vir:
Plukanec,Marjana:
Navodila
za
izdelavo
raziskovalne
naloge.
http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/napotki.html
(uporabljeno
2008-‐10-‐19).
NAVODILA ZA PRIPRAVO ZAGOVORA
Kvaliteten zagovor raziskovalne naloge je kritično predstavljen in dobro ilustriran.
Najpomembnejše je, da rezultate raziskovalci predstavite na izčrpen način. Pri zagovoru
se držite predpisanega časa 10 - 15min.
Power Point predstavitev mora imeti naslednje elemente:
• naslov raziskovalne naloge
• ime in priimek avtorja (-ev)
• ime in priimek mentorja (-ev)
• leto izdelave
• ime ustanove (šole)
Nalogo predstavite v 3 glavnih točkah:
• s kratkim uvodom, kjer opredelite problem, predstavite metode dela ter
podate hipoteze,
• osrednji del, kjer so prikazani rezultati, ki ste jih dobili s svojim
raziskovalnim delom, s pomočjo besedila, tabel, diagramov, shem,
risb,fotografij...,
• zaključek, kjer predstavite bistvo raziskovalnega dela in podate predlog za
nadaljnje raziskave.
Vir:
http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi?page=doc&doc=uprava_druzbene_izob_mrd
CITIRANJE1
1 Vir: http://www2.arnes.si/~osmsic13s/2003/knjiznica/citiranje.htm
1. PRAVILA
CITIRANJA
1.1
Citiranje
virov
med
besedilom
Citiranje
pomeni
dobesedno
navajanje
besed
ali
stavkov
iz
pisnega
dokumenta.
Besedne
navedbe
označimo
z
narekovaji.
Za
narekovaji
navedemo
bibliografske
podatke
v
okroglem
oklepaju
(priimek
avtorja,
letnico
izdaje,
stran).
PRIMERI:
1.
EN
AVTOR
»S
citati
je
treba
biti
previden.
Kajti
hitro
se
namreč
zgodi,
da
med
številnimi
citati
izgine
lastno
besedilo.«
(Hladnik,
1994,
str.
119)
2.
DVA
AVTORJA
ALI
VEČ
AVTORJEV
V
oklepaju
navedemo,
ločeno
z
veznikom
»in«,
priimek
obeh
oz.
treh,
štirih
ali
petih
avtorjev.
(Divjak
in
Golob,
2002,
110);
(Divjak,
Golob
in
Novak,
2003,
114).
3.
DELA
BREZ
AVTORJA
Če
ni
znan
avtor
članka,
navedemo
v
oklepaju
med
narekovaji
naslov
oz.
skrajšan
naslov
članka
in,
ločeno
z
vejico,
leto
izida
(»Stres
pri
šolarjih«,
2002).
1.2
Pravila
povzemanja
med
besedilom
POVZETI:
na
kratko
navesti,
podati
glavne,
bistvene
misli
sporočila.
PRIMER:
Doživljajska
predstavitev
živali
je
specialna
metoda
procesa
izkušenjskega
učenja
(Torkar,
Verčkovnik
in
Divjak,
2002).
2.
NAVAJANJE
VIROV
OZ.
PISANJE
BIBLIOGRAFIJE
Bibliografija
je
seznam
vseh
virov,
ki
smo
jih
pri
pisanju
naloge
uporabili
in
jih
navedemo
na
koncu
naloge.
2.1
Monografije
2.1.1
Monografije
–
EN
AVTOR
Zapišemo
priimek,
začetnico
imena.
Naslov.
Kraj
izida:
Založnik.
Leto
izida.
(Zbirka).
PRIMER:
KOBAL,
D.
Temeljni
vidiki
samopodobe.
Ljubljana:
Pedagoški
inštitut,
2000.
2.1.2
Monografije
–
DVA
ALI
TRIJE
AVTORJI
SKINNER,
R.,
CLEESE,
J.
Družine
in
kako
v
njih
preživeti.
Ljubljana:
Tangram,
1994.
2.1.3
Monografije
–
VEČ
KOT
TRIJE
AVTORJI
Pri
več
kot
treh
avtorjih
navajamo
delo
kot
anonimno.
Naslov
dela.
Izdaja.
Kraj
izida:
Založba,
leto
izida.
PRIMER:
Leksikon
Cankarjeve
založbe.
3.
izd.
Ljubljana:
Cankarjeva
založba,
1994.
2.2
Članki
iz
serijske
publikacije
2.2.1
Članki
v
revijah
Avtor
oz.
avtorji.
Naslov
članka.
Naslov
revije.
Letnik
(leto)
številka,
strani
članka.
Primer:
MOSBRUHER,
M.
Mladinsko
raziskovalno
delo
v
šoli.
Didakta,
7
(1997)
36/37,
str.
3–6.
2.3
Del
(sestavek)
publikacije
Primarni
avtor(ji),
naslov,
sestavek:
avtor,
naslov,
kraj
izdaje,
založba,
leto,
zbirka.
Strani.
Primer:
BON,
M.,
LAH
SKERGET,
P.
Navodila
za
izdelavo
pisnih
nalog
po
mednarodnih
standardih
ISO.
V:
Vodnik
za
šolskega
knjižničarja
v
osnovni
in
srednji
šoli
ter
v
domovih
za
učence.
Ljubljana:
Zavod
Republike
Slovenije
za
šolstvo,
1999.
(Modeli
poučevanja
in
učenja.
Knjižnična
dejavnost).
Str.
133–150.
2.4
ZAKON,
URADNI
DOKUMENTI
Elementi:
naslov
zakona,
naslov
UL,
leto,
letnik,
številka,
strani
Primer:
Zakon
o
organizaciji
in
financiranju
vzgoje
in
izobraževanja.
1996.
Uradni
list
Republike
Slovenije,
53
(29.
II.
1996)
12.
Str.
[841]–862.
2.5
CD-‐ROM:
Elementi:
avtor,
naslov,
vrsta
medija,
izdaja,
kraj,
izdajatelj. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
