NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
 Objavljeno: 30 Avg 2010 07:58 Naslov sporočila: Splošna navodila za pisanje diplomske naloge |
 |
|
Kandidat mora v vseh fazah izdelave diplomske naloge upoštevati določila pravilnika o diplomski nalogi.
Diplomska naloga je zahtevnejši pisni elaborat, s katerim študent pokaže sposobnost za samostojno obravnavanje in razreševanje praktičnih in teoretičnih problemov s področja različnih disciplin, ki jih razvija visoka šola. Z njo mora študent pokazati ustrezno raven teoretičnega in praktičnega znanja in sposobnost za samostojno uporabo strokovnih in znanstvenih virov pri pisni obravnavi naloge.
Diplomska naloga je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov:
1. Naslovnica – opredeljena v pravilniku
2. Povzetek s ključnimi besedami – napišemo na pol strani v slovenskem in angleškem jeziku; zajema bistvene misli, povezane s tezo diplomske naloge.
3. Kazalo – podrobno razmejuje vsebinska poglavja po straneh (priporočljivo je dodati tudi kazalo tabel in drugih slik).
4. Uvod – razlaga dispozicijo diplomske naloge (opredeliti predmet preučevanja, cilje, ki jih z nalogo želimo doseči in naloge, ki jih je treba opraviti, da bi realizirali zastavljene cilje).
5. Teoretični del – ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte in metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja rešitev.
6. Empirični del – izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomemb-nejši je način interpretacije zbranih podatkov.
7. Zaključek ali povzetek ugotovitev – v tem delu povzamemo vsebino celotne naloge in izoblikujemo priporočila za prakso ter navedemo tudi morebitne odprte probleme, ki jih je treba še razrešiti.
8. Seznam uporabljenih virov in literature – zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Priporočljivo je, da študent uporabi najmanj 30% tujih virov.
9. Priloge – so zaključni del diplomske naloge, kjer študent prikaže dokaze, ki jih ni mogoče vpeti v druga poglavja (fotografije, tehnični podatki, kopija uradne dokumentacije, CD-ji, avdio-video pripomočki, diskete…).
Dispozicija
Pri sestavi dispozicije sodelujeta kandidat in mentor. Dispozicija mora vsebovati naslednje elemente:
1. Naslov teme
2. Opredelitev obravnavane teme, problema in predvidene teze, ki bo predmet raziskovanja
3. Namen in cilji diplomske naloge
4. Naloge
5. Predvidene metode raziskovanja ter vzorčenja
6. Seznam predvidene domače in tuje literature ter virov
Literatura
Običajno dobi kandidat v pogovoru z mentorjem določena napotila na temeljno literaturo za pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat še sam dopolni seznam ustrezne literature, in sicer tako, da pregleda razpoložljive bibliografije in kazala zadnjih letnikov specializiranih revij.
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v seznam literature, omenjeno v besedilu naloge. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela.
Med vire uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
Literaturo uredi kandidat po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v dveh ločenih spiskih na koncu naloge.
Če so v publikaciji navedeni več kot trije avtorji, upoštevamo prvega in dodamo okrajšavo et al. Kadar navajamo več del istega avtorja, jih uredimo kronološko. Člene na začetku naslova pri urejanju ne upoštevamo. Podnaslovov običajno ne navajamo. Upoštevamo jih le, če z njimi bolj natančno popišemo neko delo. Če je v seznam literature uvrščenih več del istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, pripišemo pri letnici izdaje drugega dela a (npr.: 1995a), tretjega dela b (npr.: 1995b).
Pri priimku in imenu avtorja ne navajamo akademskih nazivov, npr. mag., dr., prof., doc., itd. Pri naslovih del v angleškem in nemškem jeziku je treba paziti na velike začetnice besed.
Predlagamo naslednjo ureditev:
a) pri samostojnih delih (knjige, brošure, skripta, itd.)
1. priimek in ime avtorja;
2. stvarni naslov dela;
3. izdajo (če je navedena);
4. kraj izdaje (če jih je več, samo prvega);
če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo B.k.;
5. založba (če jih je več, samo najpomembnejšo);
6. letnico izida (če ni navedena, označimo z B.l.).
(Priimek, I. Naslov. Izd. Kraj: Založba, leto, str.)
Primeri:
1. Ivanko, Š: Temelji organizacijskih proučevanj. Novo mesto: VŠUP, 1999.
Možne so tudi drugačne ureditve, kot npr.:
· Ivanko, Š.: Temelji organizacijskih proučevanj, VŠUP, Novo mesto, 1999.
· Ivanko, Š. (1999). Temelji organizacijskih proučevanj. Novo mesto, VŠUP.
2. Enciklopedija Slovenije. Zv. 2, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 162-163.
b) pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih
1. priimek in ime avtorja oz. avtorjev (do 3 avtorji);
2. naslov članka;
3. naslov časopisa, revije ali zbornika;
4. kraj izida; pri zbornikih navajamo tudi založbo, pri revijah ni potrebno;
5. letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
6. leto izdaje revije ali zbornika;
7. številko revije ali zbornika (pri časopisih in revijah), pri dnevnikih lahko navedemo datum;
8. navedba strani (npr. str. 17-20).
(Priimek, I. Naslov članka. Naslov revije/zbornika, Vol. (Leto), št. str.)
Primeri:
1. Ribnikar, I.: Banke v novi gospodarski ureditvi. Bančni vestnik, 24(1991), 5, str. 151-156.
2. Ribnikar Ivan: Banke v novi gospodarski ureditvi. Bančni vestnik, Ljubljana, 24(1991), 5, str. 151-156.
3. Mramor Dušan: Vpliv uvedbe borze vrednostnih papirjev na strukturo naložb podjetij. Zbornik XXIII. Simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah. Portorož: Društvo ekonomistov Slovenije, 1991, str. 163-169.
4. Tesse Pierre-Yves: Science Parks in Europe. Juergen Allesch, ed., Regional Development in Europe. Berlin: Walter de Gruyter, 1989, str. 25-28.
5. Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije, 3(1994), 1, 62 str.
6. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95).
7. Industrial Policy in OECD Countries – Annual Review 1992. Paris: OECD, 1992, 242 str.
8. Interna gradiva Ministrstva za finance.
9. Statistični letopis RS 1993, Ljubljana: Zavod RS za statistiko, 1993, 561 str.
10. Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94).
V besedilu naloge kandidat glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete in kdo je avtor, tako da namesto v opombi pod črto navede med besedilom le priimek avtorja, letnico izdaje in stran, na primer (Ivanko, 1992, str. 15). V primeru, da gre za navedbo drugega dela istega avtorja, ki je bilo izdano istega leta, navajamo takole: (Ivanko, 1992a, str. 40).
Če kandidat navaja misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz Uradnega lista, navaja med besedilom v oklepaju naslov in leto. Primer: (Zakon o DDV, 1998).
Če kandidat misel navede dobesedno, jo mora navesti pod narekovajem. Priporočljivo se je izogibati daljšim navedbam. Misel je bolje smiselno povzeti s svojimi besedami.
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, se navajajo pod črto in se oštevilčijo zaporedno.
Tabele
Tabele morajo biti uvrščene na ustreznem mestu besedila. Napisane morajo biti na eni strani in ne razdeljene na dveh straneh, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Če so tabele v čistopisu na posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujemo takole: (gl. tabelo 3, str. 20).
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, jasen naslov, enoto mere in po potrebi leto zajetja podatkov. Jasno mora biti, na katero področje oziroma teorijo se nanašajo podatki. Stolpci so po potrebi oštevilčeni. Pod tabelo mora biti naveden vir podatkov z navedbo strani.
Vir: Ivanko Š.: Poslovanje podjetja. Novo mesto: VŠUP, 1999, str. 218-220.
Pri razlagi posebnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo ponovno številk iz tabele, ampak se nanje le sklicujemo.
Okrajšave besed morajo biti smiselne.
Slike in skice
Oblika slik in skic mora biti podobna tisti v tabelah. Naslov mora biti nad sliko, pod sliko pa morebitna opomba, legenda in naveden vir podatkov.
Vir: Ivanko Š.: Poslovanje podjetja. Novo mesto: VŠUP, 1998, str. 220.
Simbolične oznake v tabelah ali slikah morajo imeti legendo s polnim nazivom.
Podrobni podatki so praviloma zbrani v tabelarni prilogi. Mentor mora presoditi umestnost, obseg in obliko priloge.
Jezik in čistopis
Kandidat je odgovoren za stilno in slovnično čistost. Kandidat mora čistopis izdelka skrbno pregledati in odstraniti vse tipkarske napake. V primeru malomarne jezikovne ali tehnične izvedbe bo komisija za zagovor zahtevala čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
Dovoljen obseg diplomske naloge je 3 do 5 avtorskih pol. Ena avtorska pola obsega 30 000 znakov. Kandidat mora preveriti dovoljen obseg.
Izbor in velikost črk nista predpisana. Zahteva pa je, da je tekst napisan v čitljivi tehniki.
Potem ko je kandidat/ka opravil-a vse obveznosti, si je pridobil/a pravico do diplome. Zaradi notranje evidence in obveznosti, ki jih ima šola navzven, mora diplomant/ka v referatu prevzeti in izpolniti potrebne obrazce.
Nekaj tehničnih priporočil pri izdelavi naloge:
· natančno preberite pravilnik o diplomski nalogi in navodila za pisanje diplomske naloge;
· levi rob je (zaradi vezave) 3 cm, desni rob 2 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 2 cm (do oznake strani);
· številčenje strani: spodaj, v sredini;
· uvod je prva oštevilčena stran, literatura / viri pa zadnja;
· priloga, ki je dodana za viri naj bo številčena od 1 dalje;
· ne pišite vsako poglavje na novo stran (tekst naj teče od uvoda do vključno sklepa brez nepotrebnih pol praznih strani);
· fotokopirajte obojestransko;
· tekst je tudi desno poravnan;
· ne pozabite na lektoriranje;
· ne jemljite za vzorec drugih nalog ali del;
· vezava: diplomska naloga v zeleno platno;
· preverite ali so vsi vezani izvodi v redu.
V primeru, da imate težave, probleme ali ste v dvomih pri izdelavi naloge, se lahko obrnete na člane komisije za študijske zadeve. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
