NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
 Objavljeno: 28 Jul 2010 10:28 Naslov sporočila: Pomoč pri pisanju diplomske naloge, Pomoč pri pisanju diplom |
 |
|
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
NAVODILA
ZA IZDELAVO
SEMINARSKIH NALOG
NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI
ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR
ŠENTJUR, NOVEMBER 2006
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
I
KAZALO VSEBIN
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 NAPOTKI PRI PRIPRAVI SEMINARSKE NALOGE............................................ 2
2.1 Splošno.......................................................................................................................................................2
2.2 PISANJE SEMINARSKE NALOGE.......................................................................................................2
2.3 OBSEG IN SESTAVNI DELI SEMINARSKE NALOGE.....................................................................3
2.4 SESTAVNI DELI SEMINARSKE NALOGE.........................................................................................3
2.5 OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE.........................................................................................3
2.5.1 Robovi besedila................................................................................................................................ 3
2.5.2 Razmiki med vrsticami .................................................................................................................... 4
2.5.3 Pisava................................................................................................................................................4
2.5.4 Številčenje strani .............................................................................................................................. 4
2.5.5 Oblikovanje preglednic in slik......................................................................................................... 4
2.5.6 Enačbe in formule ............................................................................................................................ 5
2.5.7 Pisanje besedila v glavi (sprotni naslov).........................................................................................6
2.5.8 Opombe pod črto............................................................................................................................. 6
2.5.9 Kazalo vsebine ................................................................................................................................. 7
2.5.10 Kazala preglednic, slik, prilog......................................................................................................... 7
2.5.11 Okrajšave in simboli ........................................................................................................................ 7
2.5.12 Besedilo seminarske naloge ............................................................................................................. 7
2.6 Nekaj načinov citiranja .............................................................................................................................8
3 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 10
4 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 11
5 PRILOGE............................................................................................................ 14
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
II
KAZALO PRIMEROV
Primer1: Primer preglednice……...............................................................................................5
Primer 2: Primer slike………………………………………………………………………….6
Primer 3: Primer grafa…………………………………… ……………………………………6
Primer 4: Besedilo in način pisanja v glavi……………… ……………………………………7
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Navajanje virov in literature…….....................………………………………12
KAZALO PRILOG
Priloga A: Primer naslovne strani seminarske naloge…...………………….…………… ……1
Priloga B: Primer kazala vsebine………………………………………………………………2
Priloga C: Primer kazala preglednic.…………………………………………………………..3
Priloga D: Primer kazala okrajšav……………………………………………………………...4
Priloga E: Primer uvoda seminarske naloge………………………..………………………….5
Priloga F: Primer jedra seminarske naloge ................. .………………………………………..6
Priloga G: Primer zaključka seminarske naloge..……………………………………………...7
Priloga H: Primer seznama virov in literature seminarske naloge………………::…... ……...9
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
1
1 UVOD
Spoštovani študent, spoštovana študentka!
Pred vami so navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra
Šentjur.
Seminarske naloge so del študijskega procesa, pri nekaterih predmetih tudi pogoj za
opravljanje izpita.
Navodila so splošna priporočila, namenjena študentom Višje strokovne šole Šolskega centra
Šentjur kot pomočpri pisanju seminarskih nalog in zagovorom obravnavanih tem.
S pisanjem seminarskih nalog boste pridobili veliko koristnih izkušenj, ki vam bodo v pomoč
tudi pri pisanju diplomske naloge, ki predstavlja sklepni del vašega študija; prav zato se je
sleherne seminarske naloge smiselno lotiti resno, strokovno, naloga pa naj bo vsebinsko in
oblikovno dovršen izdelek na ravni višješolskega študijskega programa. Seminarske naloge
samostojno obravnavajo izbrano temo iz strokovnega oziroma višješolskega predmetnega
področja. Prav gotovo bodo navodila koristen pripomoček tako študentom kot predavateljem
– mentorjem.
Pri pisanju seminarskih nalog vam želim veliko novega znanja, spoznanj in idej ter uspeha pri
opravljanju študijskega procesa.
Ravnatelj Višje strokovne šole
Šolskega centra Šentjur
mag. Branko Šket
Šentjur, november 2006
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
2
2 NAPOTKI PRI PRIPRAVI SEMINARSKE NALOGE
2.1 SPLOŠNO
Seminarska naloga ima lastnosti strokovnega besedila. Navodila za izdelavo seminarskih
nalog na višješolskem študijskem programu so pripomoček za izdelavo ustrezne seminarske
naloge, to pomeni vsebinsko, strukturno in oblikovno. »Seminarske naloge so predvsem
teoretične razprave, ki temeljijo na preučevanju literature, obnavljanju, primerjavi,
vrednotenju spoznanj določenega strokovnega področja, lahko pa je predstavljena tudi
preprostejša empirična raziskava.« (Roš, 2005)
Namen navodil je poenotiti in poenostaviti oblikovanje seminarskih nalog, ki jih študenti
opravljajo pri posameznih predmetih študijskega procesa.
V skladu z izobraževalnim programom za pridobitev višje strokovne izobrazbe v višješolskem
študijskem programu morajo študenti pri nekaterih predmetih izdelati in zagovarjati
seminarske naloge. O temi posamezne seminarske naloge se študent dogovori s
predavateljem ali/in inštruktorjem.
2.2 OPRAVLJANJE SEMINARSKE NALOGE
V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih
strokovnih šolah (Uradni list RS, št. 109/06) in s posameznim višješolskim študijskim
programom je določeno, da se pri nekaterih predmetnih področjih opravljajo seminarske
naloge.
Vrste in vsebine seminarskih nalog so povezane s strokovnimi predmeti in z delovnimi
področji v organizaciji/podjetju/kmetiji, kjer študenti opravljajo praktično izobraževanje.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
3
2.3 OBSEG IN SESTAVNI DELI SEMINARSKE NALOGE
Seminarske naloge so praviloma napisane v slovenskem jeziku; o obseg posamezne
seminarske naloge se dogovori študent s predavateljem in /ali inštruktorjem. Naloga je
jezikovno ter oblikovno čisto delo, ki mora biti izdelano v pokončnem formatu A4.
Na naslovnici je s čitljivimi črkami natisnjena naslednja vsebina: zavod oz. ustanova, naslov
naloge, tip dokumenta (seminarska naloga), ime in priimek avtorja (študenta), ime in priimek
predavatelja ali/in inštruktorja predmeta, pri katerem je bila seminarska naloga opravljena;
pri praktičnem izobraževanju študent navede tudi mentorja v podjetju. Sledi naziv
predmetnega področja ter kraj, mesec in leto zagovora naloge.
Primer naslovne strani je priloga navodil.
2.4 SESTAVNI DELI SEMINARSKE NALOGE
Seminarska naloga obvezno vsebuje:
a) naslovno stran – glejte prilogo,
b) kazalo vsebine, preglednic, grafikonov, slik, prilog in okrajšav,
c) besedilo seminarske naloge,
d) uporabljeno literaturo in vire,
e) priloge.
2.5 OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE
2.5.1 Robovi besedila
Zgornji rob (nad besedilom) je 3,5 cm, spodnji (na dnu) 3,0 cm, levi 3,0 cm in desni 2,5 cm.
Robovi se nanašajo na razdaljo med robovi besedila in robovi lista. Nad zgornjim robom
besedila je glava, v kateri je naveden avtor, naslov seminarske naloge, tip naloge (v tem
primeru seminarska naloga), kraj in ustanova ter leto, podčrtana s sklenjeno črto. Zgornji rob
glave je od roba lista oddaljen približno 1,5 cm.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
4
2.5.2 Razmiki med vrsticami
Priporočamo medvrstični razmik 1,5; tako na stran zajamemo od 30 do 32 vrstic besedila.
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene.
2.5.3 Pisava
Določena velikost črk je 12, tip pisave pa Times New Roman. Pisava besedila je vedno v
običajnem slogu (normal), črke so črne barve. Naslove preglednic in slik ter elemente v
preglednicah oz. slikah pišemo z enako pisavo. Priporočeno je, da je velikost črk besedila v
glavi 10 oz. izjemoma 8, če je naslov daljši. Latinska znanstvena imena pišemo vedno v
ležečem slogu. O natančnejšem zapisu latinskih znanstvenih imen se študenti posvetujejo s
predavateljem ali/in inštruktorjem.
2.5.4 Številčenje strani
Priporočamo, da se strani številčijo spodaj, in sicer v sredini. Uvod je prva oštevilčena stran,
viri in literatura pa zadnja (številčenje z arabskimi številkami). Začetne splošne strani (kazala,
seznami) se številčijo z rimskimi številkami, strani prilog (za viri in literaturo) so ponovno
oštevilčene od 1 z arabskimi številkami.
2.5.5 Oblikovanje preglednic in slik
V besedilu pišemo naslove preglednic nad preglednicami, naslove slik pa pod slikami. Oboje
številčimo posebej in zaporedno. Navedemo jih tudi v kazalu. Če je preglednica daljša od ene
strani, na koncu prve strani preglednice, desno spodaj, napišemo “se nadaljuje”, na naslednjo
stran pa levo zgoraj “nadaljevanje”. V takšnem primeru na naslednji strani na začetku
nadaljevanja v preglednico še enkrat vpišemo glavo.
Primer 1: Primer preglednice
Preglednica 1: Deležnajpomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi slovenskih gozdov (v %)
(97) (Perko, 1997)
Bukev Smreka Jelka Hrasti Plemeniti
listavci
Drugi
listavci
Bori
Potencialna vegetacija 58 8 10 8 6 8 2
Zdajšnje stanje 29 35 11 8 3 7 7
Če preglednice ali slike povzemamo po drugih virih, podatke za slednje navedemo v oklepaju
takoj za naslovom preglednice ali slike. V oklepaju napišemo priimek avtorja in leto izdaje,
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
5
lahko pa dodamo še podatek za stran, kjer se v citiranem viru nahaja preglednica, ki smo jo
uporabili. Pri slikah, grafih in preglednicah, uporabljamo obojestransko ali sredinsko
poravnavo. To velja za celotno seminarsko nalogo.
Primer 2: Primer slike
Slika 1: Vrtnica
Primer 3: Primer grafa
0
5
10
15
20
25
Št. dijakov
1a 1b 1c
Razredi
Število dijakov
Graf 1: Število dijakov
2.5.6 Enačbe in formule
Enačbe in formule zapišemo v samostojno vrsto z zamikom za nekaj mest, skrajno desno pa
jih označimo s tremi pikami in jih oštevilčimo s številko v oklepaju.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
6
Primer 4: Enačba oz. formula
..
2 1
1
2
3 2 3 2
lim
n n
n n n n
n
Enačba 1: Izračun limite zaporedja
V besedilu izdelka enačbe ali formule številčimo v skupnem zaporedju, nanje pa se
sklicujemo s številko v oklepaju. Enačbe in formule zapisujemo v ležečem slogu oz. kurzivi
(italics). O natančnejšem zapisu se posvetujemo s predavateljem ali/in inštruktorjem.
2.5.7 Pisanje besedila v glavi (sprotni naslov)
Besedilo v glavi zapišemo s priimkom avtorja, priimku sledijo vejica in začetnica avtorjevega
imena s piko, nato pustimo dve prazni mesti. Za tema vpišemo naslov in zaključimo s piko,
nato nadaljujemo z okrajšanim tipom dokumenta (Dipl. nal., Sem. nal.), sledi pika, presledek,
kraj, vejica, presledek, ustanova. Pri imenu zavoda oziroma ustanove zapišemo celotno
hierarhijo, kot je prikazano v primeru. Če je naslov naloge dolg, ga logično okrajšamo, in
sicer tako, da vedno zajamemo prvo in zadnjo besedo iz naslova ter tiste informativne
elemente, ki so potrebni za osnovno informacijo o naslovu.
Sprotni naslov ima lahko dve vrstici, s črkami velikosti 10 pik (izjemno 8 pik, če je naslov
zelo dolg), pod njim pa je obvezna tanka sklenjena črta, ki mora segati vzdolžcelotne širine
besedila oz. kot to omogoča urejevalnik besedila. Ponavlja se na vsaki strani pisnega izdelka.
Izpisovati se začne z uvodnim poglavjem, zaključi pa na zadnji besedila, torej pri poglavju o
uporabljeni literaturi in virih.
Primer 4: Besedilo in način pisanja v glavi
NOVAK, J. Naslov seminarske naloge. Sem. nal. Šentjur, Šolski center Šentjur, Višja
strokovna šola, Kmetijstvo, leto zagovora.
2.5.8 Opombe pod črto
Opombe pod črto pišemo s črkami velikosti 10. Z njimi dodatno pojasnjujemo.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
7
2.5.9 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine pišemo na novo stran in številčimo z rimsko številko. Na prvi strani kazala
zgoraj zapišemo "KAZALO VSEBINE". To kazalo lahko obsega večkot eno stran (kot je
potrebno glede na število poglavij v izdelku). Kazalo vsebine vsebuje naslove vseh poglavij
oz. podpoglavij v izdelku ter vsa kazala.
2.5.10 Kazala preglednic, slik, prilog
Vsa kazala ustrezno naslovimo. Tudi kazala preglednic, slik in prilog številčimo z
zaporednimi rimskimi številkami.
2.5.11 Okrajšave in simboli
V primeru, da v seminarski nalogi uporabljamo okrajšave in simbole, ti sledijo kazalu prilog.
Na tej strani (ali večstraneh) v seznamu razložimo manj znane simbole in okrajšave. Splošno
znanih simbolov (npr. za standardne merske enote) ne razlagamo. Za simbole uporabljamo
priporočila iz mednarodnega standarda ISO. Na tej strani razložimo tudi okrajšave, ki smo jih
oblikovali sami in jih dosledno uporabljamo v kasnejšem besedilu. Tudi v samem besedilu pri
prvi rabi okrajšave to razložimo v oklepaju.
2.5.12 Besedilo seminarske naloge
Besedilo začnemo s poglavjem Uvod in ga od tega poglavja zaporedno številčimo z arabskimi
številkami od 1. Besedilo navadno razdelimo na naslednje hierarhične enote:
1 POGLAVJA
1.1 PODPOGLAVJA
1.1.1 Nadaljnja podpoglavja
1.1.1.1 Nadaljnja podpoglavja
Poglavja in podpoglavja številčimo dekadno, vedno z arabskimi številkami, ki jih sestavljamo
tako, da hierarhične ravni med seboj ločimo s piko, vendar pa pike na koncu sestavljene
številke ne zapišemo (npr.: 1.1.1 Nadaljnja podpoglavja). Vse naslove pišemo kot samo
besedilo z znaki enake velikosti (12 pik).
Pri naslovih poglavij in podpoglavij zaradi hitrejše optične razpoznavnosti uporabimo
poudarjeni in nepoudarjeni način pisanja, ki ga prav tako upoštevamo pri kazalu vsebine. Od
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
8
četrte ravni, če je to potrebno, uporabljamo enake (tj. nepoudarjene) črke, tako da nadaljnje
ravni optično loči le hierarhična raven številčenja.
Besedilo seminarske naloge razdelimo na spodaj navedene sklope, ki jih številčimo po
vrstnem redu:
1 UVOD (številčenje poglavij; začetek številčenja strani z arabskimi številkami)
2 JEDRO
3 ZAKLJUČEK
4 VIRI in LITERATURA (konec številčenja poglavij; z zadnjo stranjo virov in literature se
konča tudi številčenje strani)
5 PRILOGE (priloge se številčijo z arabskimi številkami)
O natančni strukturi se posvetujemo s predavateljem ali/in inštruktorjem. Z njimi se
posvetujemo tudi o najprimernejši hierarhični členitvi posameznih poglavij oz. podpoglavij.
Na začetku seminarske naloge podamo teoretične osnove, ki smo jih pridobili iz literature in
drugih virov in literature. V besedilu pri citiranju vedno uporabljamo načelo navajanja
priimkov z letnico. Če sta avtorja dva, zapišemo oba priimka, če je avtorjev več, zapišemo
prvega in nato navedemo “in sod.” (et al. = et alii).
2.6 NEKAJ NAČINOV CITIRANJA
Zaradi boljšega pregleda smo primere podčrtali.
Za navajanje literature med tekstom in na koncu besedila obstajajo posebna pravila.
Za podčrtne opombe pišemo izpostavna znamenja (številke, zvezdice ipd.) privzdignjeno
stično na koncu ustrezne enote (npr. in sicer3; odšel »domov.«3; odšel »domov«.3; odšel
»domov«3 glede na različne vrednosti.
Besedilo (podčrtnih) opomb mora biti tipkano prav tako kot glavno besedilo, najbolje ne
koncu glavnega besedila (ne na vsaki strani posebej). Opomba se začenja z izpostavnim
znamenjem levo zgoraj čisto na začetku vsake opombe (npr. 3 F. Ramovš/…/.).
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
9
Podnapisi k fotografijam, skicam ipd., naj bodo že v tipkopisu glavnega besedila.
Literaturo lahko navajamo v tekočem besedilu (tj. v isti vrsti), pod črto na isti strani ali v
seznamih literature na koncu besedila.
Kadar imamo na koncu posebej izpisano literaturo, v tekočem razpravnem besedilu navedemo
v okroglem oklepaju avtorjev priimek in letnico izida ustreznega dela, za vejico pa stran, na
katero se podatek nanaša, npr. (Breznik 1934, 213). Pri večkratnem zapovrstnem navajanju iz
enega samega dela zadošča navedba strani, npr. (213). Kadar na koncu razpravnega besedila
nimamo seznama literature, vse potrebne bibliografske podatke v oklepaju izpišemo v
tekočem besedilu ali pod črto, npr. A. Breznik, Slovenska slovnica, Ljubljana 1934, str. 213.
Pod črto takoj za izpostavno številko (ali drugim znamenjem) navedemo avtorja, in sicer ime
(lahko tudi okrajšano) navadno, priimek lahko tudi razprto, potem sledijo z vejico ločene
enote naslova (lahko tudi ležeče ali okrajšano) ter zadevna stran, npr. 3 A. BREZNIK,
Slovenska slovnica, Ljubljana 1934, 16-18. Če navajamo vse podatke po naslovni strani, za
posameznimi povedmi naslova stavimo pike, za avtorjevim imenom pa dvopičje, npr. A.
BREZNIK: Slovenska slovnica za srednje šole. Spisal dr. Anton Breznik. Četrta, pomožna
izdaja. Odobrena z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 17857 z dne 10. avgusta 1932.
1934. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 261 + (5) str. Ljubljana 1934, 16-18.
V seznamu literature na koncu sestavka navajamo tako: Breznik, A. 1934: Slovenska slovnica
(in naprej kakor v opombah pod črto).
(Slovenski pravopis 2003, 209–210)
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
10
3 ZAKLJUČEK
V zaključku na kratko predstavimo naše ugotovitve, sklepe in zaključke, do katerih smo prišli
v seminarski nalogi. V zaključku ne navajamo preglednic in grafov, temvečnajpomembnejše
številčne rezultate predstavimo le v tekočem besedilu. Zaključimo tudi s komentarjem
pridobljenih rezultatov.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
11
4 VIRI IN LITERATURA
Za navajanje virov in literature obstajajo pravila. Vsak bibliografski opis obravnavamo kot
samostojni odstavek, zato ga zaključimo s piko. Glavne sestavine bibliografskega zapisa
(avtor, letnica, naslov dela, podatki o izidu) obravnavamo kot povedi, zato jih med seboj
ločimo s pikami.
Bibliografske opise (dela, vire) na koncu naloge uredimo po abecednem redu priimek prvega
avtorja.
Če avtor ni znan, je na prvem mestu bibliografskega opisa naslov dela. Akademskih nazivov
avtorja (npr.: dr., prof.) ne pišemo.
Leto (datum) izdaje navedemo v oklepaju po navedbi avtorja ali naslova (ko avtor ni znan); če
letnica oziroma datum izida ni znan, zapišemo na tem mestu okrajšavo »b. l.« (brez letnice),
»b. d.« (brez datuma); za vire, ki še niso izšli, so pa v tisku, navedemo v oklepaju namesto
letnice (datuma) sporočilo »v tisku«.
Tuje vire navajamo v izvirnem jeziku, lahko pa dodamo neposredno za originalnim naslovom
v oglatem oklepaju še prevod.
Za navajanje virov in literature ob koncu dela obstajajo določena pravila, ki so prikazana s
primeri v spodnji preglednici.
Preglednica 1: Navajanje virov in literature
Vrste virov in literature Primeri
Knjiga – en avtor Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Ciraj, M. (1998). Zatiranje plevelov. Ljubljana: Kmečki glas.
Knjiga – dva avtorja Priimek, Zač. imena in Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. Kraj:
Založnik.
Novak, M. in Maček J. (1990). Tehnike nanašanja pesticidov.
Ljubljana: Kmečki glas.
Knjiga – od tri do šest
avtorjev
Priimek, Zač. imena, Priimek, Zač. imena in Priimek, Zač. imena.
(leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
12
Bartussek, H., Tritthart, M. in Wurzl, H. (1996). Gradnja govejih
hlevov. Slovenj Gradec: Kmetijska založba.
Knjiga – več kot šest
avtorjev
Priimek, Zač. imena, Priimek, Zač. imena, Priimek, Zač. imena,
Priimek, Zač. imena, Priimek, Zač. imena, Priimek, Zač. imena.
idr. (leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Štajn, D., Kump, S., IvanušGrmek, M., Novak, B., Šimenc, M.,
Kolenc, J. idr. (2000). Evalvacija. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Knjiga – večizdaj Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov (številka izdaje). Kraj:
Založnik.
Dolenšek, J. (1994). Kotne funkcije, trigonometrija (6. izd.).
Ljubljana: Državna založba Slovenije
Knjiga – brez avtorja Naslov. (leto). Kraj: Založnik.
Od ključavnice do integrala. (2. izd.). (2003). Ljubljana:
Modrijan.
Diplomsko delo Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. Diplomsko delo, Kraj:
Ustanova zagovora.
Kolar, A. (2005). Poznavanje ukrepov neposrednih plačil med
kmeti. Diplomsko delo, Šentjur: Šolski center Šentjur, Višja
strokovna šola.
Magistrsko delo Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. Magistrsko delo, Kraj:
Ustanova zagovora.
Senica, M. (2000). Reja krav molznic po etoloških načelih.
Magistrsko delo, Domžale: Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta, Oddelek za zootehniko.
Raziskovalna naloga Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. (Raziskovalna naloga). Kraj:
Ustanova zagovora.
Članek v reviji Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov članka. Ime revije, volumen
(številka), prva stran članka – zadnja stran članka.
Podgornik Reš, R. (2005). Rastline tretje dimenzije. Moj mali svet,
37 (6), 9 – 11.
Članek iz časnika
(mesečnik, tednik,
dnevnik)
Priimek, Zač. imena. (datum). Naslov članka. Ime publikacije,
volumen, str. prva stran članka – zadnja stran članka.
Šterbenc, J. (4.6.2005). Ne obsojajmo, raje pomagajmo. Šolski
razgledi, 56, str. 5.
Navajanje referatov s
posvetovanj oz.
kongresov, objavljenih v
revijah, zbornikih
Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov referata. V: Naslov kongresa,
kraj in datum kongresa. kraj izdaje, uredniki, založba, obseg strani.
Logar, M. (1999). Kje pa smo kmetice. V: XIV tradicionalni
posvet Kmetijske svetovalne službe Slovenije, Bled, 22.-23.
november 1999. Ljubljana, Salobir Vilar, G. (ur.). Ministrstvo za
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
13
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava republike Slovenije za
pospeševanje kmetijstva, 31.
Navajanje pravilnikov in
zakonov
Naslov pravilnika. Ur.l. RS št.- str/leto
Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in prometu s hmeljem.
Ur.l. RS št. 90-1109/04
Internetni vir – brez
podatka o avtorju in
datuma
Naslov.(b.d.). Pridobljeno dan, mesec, leto, iz http naslovov.
Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za RS
2004 – 2005 za leto 2005. (b.d.). Pridobljeno 16. 6. 2005, iz
http//www.gov.si:/mkgp/slo/index.ph
Ustne in neobjavljene vire lahko uporabljamo le izjemoma, in sicer vedno v dogovoru s
predavateljem in/ali inštruktorjem.
Navodila za izdelavo seminarskih nalog na Višji strokovni šoli Šolskega centra Šentjur
14
5 PRILOGE
Priloge so namenjene predstavitvi dodatnih podatkov, in sicer navadno takih, ki niso nujno
potrebni za razumevanje samega besedila, pačpa je njihov namen zgolj informativen. V
prilogi npr. predstavimo anketne vprašalnike, obsežnejše tabele, sezname, strukture ipd.
Priloge zaporedno označujemo z velikimi tiskanimi črkami, npr. Priloga A, Priloga B itd. Pod
oznako za prilogo napišemo tudi naslov vsebine prilog.
Priloga A: Primer naslovne strani seminarskenaloge
1
ŠOLSKI CENTER
ŠENTJUR
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
PROGRAM (KMET. ALI ŽIVILSTVO)
NASLOV NALOGE
SEMINARSKA NALOGA
Naziv predmeta
PREDAVATELJ: mag. IME IN PRIIMEK
INŠTRUKTOR: IME IN PRIIMEK, univ. dipl. inž. kmetijstva
JANEZ NOVAK
ŠENTJUR, MAJ 2006
Priloga B: Primer kazala vsebine
2
KAZALO:
1 UVOD…………………………………………………………………. 1
2 PREGLED LITERATURE………………………………………….. 2
2.1 PROUČEVANJE OBNAŠANJA DOMAČIH ŽIVALI………………. 2
2.1.1 Temeljna načela za živalim prilagojeno rejo……………………….. 3
2.1.2 Zaščita živali………………………………………………………….. 4
2.2 ETOGRAM ŽIVALI…………………………………………………... 6
2.3 OBNAŠANJE GOVEDA……………………………………………… 8
2.3.1 Obnašanje pri žretju…………………………………………………. 9
2.3.1.1 Obnašanje na paši in sposobnost konzumacije krme………………….. 10
2.3.1.2 Konzumacija krme v hlevu…………………………………………….. 14
2.3.1.3 Žretje konzervirane krme……………………………………………… 16
2.3.1.4 Vplivi okolja na obnašanje pri žretju………………………………….. 19
2.3.1.5 Prežvekovanje…………………………………………………………. 21
2.3.2 Pitje……………………………………………………………………. 24
2.3.3 Blatenje in uriniranje pri govedu…………………………………… 26
2.3.4 ...........K...o..m....f.o..r..t.n..o...o. bnašanje in nega telesa………………………………… 27
2.3.5 Socialno obnašanje goveda…………………………………………... 29
2.3.5.1 Borba pri govedu………………………………………………………. 29
2.3.5.2 Ustvarjanje socialnega ranga…………………………………………... 31
2.3.5.3 Socialno obnašanje pri krmljenju in molži…………………………….. 33
2.3.5.4 Odnos živali do rejca-vpliv oskrbovalca na obnašanje živali…………. 35
2.3.6 Igra pri govedu……………………………………………………….. 35
2.3.7 Radovedno obnašanje goveda……………………………………….. 36
2.3.8 Termoregulacijsko obnašanje……………………………………….. 36
2.3.9 Počitek pri govedu……………………………………………………. 39
2.3.9.1 Leganje in vstajanje……………………………………………………. 42
2.3.9.2 Individualni prostor pri gibanju in počivanju živali…………………… 43
2.3.9.3 Vpliv načina reje na ležanje in vstajanje krav…………………………. 44
2.3.10 Gibanje………………………………………………………………... 46
2.3.10.1 Vpliv posameznih dejavnikov na gibanje goveda……………………... 47
2.3.10.2 Vpliv tal na zdrs pri kravah in poškodbe nog………………………….. 48
2.4 PRILAGAJANJE OBNAŠANJA GOVEDA NA NEPRIMERNO
OKOLJE………………………………………………………………
50
3 MATERIALI IN METODE ………………………………………… 54
3.1 MATERIALI…………………………………………………………... 54
3.1.1 Hlev krav molznic…………………………………………………….. 54
Priloga C: Primer kazala preglednic
3
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Obnašanje krav (Munksgaard in Simonsen,1996)………………….. 8
Preglednica 2: Korelacije med posameznimi situacijami in povprečnim
obnašanjem krav (Rook in Huckle, 1996)………………………….. 13
Preglednica 3: Povprečni čas žretja v minutah pri kravah molznicah – povzeto iz
različnih literarnih virov in literature (Bogner in Grauvogl,
1984)……………..
14
Preglednica 4: Vpliv velikosti peletov na hitrost zauživanja krme
(Bogner in Grauvogl, 1984)………………………………………… 18
Preglednica 5: Čas žretja v različnih letnih časih pri direktnem opazovanju
(metoda A) in opazovanju s pomočjo snemalne naprave (metoda B)
(Varlyakov, 1991)………………………………………………….. 23
Preglednica 6: Čas prežvekovanja v različnih letnih časih pri direktnem
opazovanju (metoda A) in s pomočjo snemalne naprave (metoda B)
(Varlyakov, 1991)…………………………………………………... 23
Preglednica 7: Povprečna dnevna potreba po vodi za krave molznice (Bogner in
Grauvogl, 1984)…………………………………………………….. 25
Preglednica 8: Opazovane aktivnosti pri teletih izražene v odstotkih na dan
opazovanja (Zerbe s sod., 1993)……………………………………
26
Preglednica 9: Optimalna temperatura in vlaga v hlevu (Balsiger in sod., 1992)….. 37
Preglednica 10: Termoregulacija z obnašanjem in spremembo fizioloških procesov
(Bianca, cit. po Štuhec, 1995)………………………………………. 38
Preglednica 11: Kriteriji za izbor opazovanih živali………………………………… 57
Preglednica 12: Statistična značilnost vplivov za navedene lastnosti……………….. 80
Preglednica 13: Pričakovane vrednosti sredin po metodi najmanjših kvadratov in Pvrednosti
za razlike med sredinama dveh tehnologij reje………….. 81
Preglednica 14: Ocena razlik med tehnologijama reje po urah opazovanja za žretje
in mirovanje………………………………………………………… 82
Preglednica 15: Ocena razlik med tehnologijama reje po urah opazovanja za
prežvekovanje stoje in leže…………………………………………. 83
Preglednica 16: Povprečna vrednost pogostnosti pojava lastnosti na dan in Pvrednosti…………………………………………………………….
84
Priloga D: Primer kazala okrajšav
4
KAZALO OKRAJŠAV
Μ - srednja vrednost
EEG - elektroencefalogram
eijk - ostanek
EKG - elektrokardiograf
GLM - General Linear Models Procedure
GVŽ - glav velike živine
Ki - vpliv živali
l - liter
m2 - kvadratni meter
min - minuta
Nov. - november
REM - Rapid Eye Movement
RJ - rjava pasma
s - sekunda
SS - suha snov
SL - lisasta pasma
Sk - vpliv sistema uhlevitve
SV - surova vlaknina
Uj - vpliv ure opazovanja
UStjk - interakcija med uro opazovanja in sistemom vhlevitve
x - povprečna vrednost
yijk - opazovana vrednost
sx - odklon standardne deviacije
Priloga E: Primer uvoda seminarske naloge
5
1 UVOD
Vsako živo bitje mora za preživetje zadovoljevati svoje potrebe. Če se živali nahajajo v
ustreznem okolju, lahko z normalnim, to je za vrsto značilnim obnašanjem, pokrivajo svoje
potrebe in lahko govorimo o dobrem počutju (animal welfare). Normalno obnašanje je možno
v naravnem okolju in v sistemih uhlevitev, ki so urejeni po etoloških načelih. Govorimo tudi o
živalim prilagojenih sistemih reje. Če sistem vhlevitve živalim ni prilagojen, prihaja do
anomalij v obnašanju, fizioloških sprememb v živalih (stres), sprememb v prireji (običajno se
prireja zmanjša), povečane pogostosti poškodb, morbiditete in mortalitete.
Motnje v obnašanju so poleg fizioloških sprememb najbolj zgodaj nastopajoče vrednosti za
oceno sistema vhlevitve. Če jih znamo opaziti in jih tudi pravilno razlagati, moramo tudi
razmišljati o odpravljanju napak v sistemu reje, še preden nastopi večja škoda zaradi
poslabšane prireje ali povečanega deleža poškodovanih, obolelih ali poginulih živali.
V tej nalogi želimo ugotoviti, ali obstaja razlika v etoloških lastnostih krav molznic v dveh
tehnologijah reje. Prva je sistem stalno privezanih krav s kratkimi stojišči in Grabnerjevo
navezo. Druga je enak sistem, ki vključuje vsakodnevni sedemurni izpust na pašnik, kjer
živali niso omejene.
Priloga F: Primer jedra seminarske naloge
6
2.1 ŽIVALIM PRILAGOJENA REJA
Ekološka živinoreja temelji na pozornosti in spoštovanju človeka do živali. Odgovornost
kmeta/kmetice je, da pozna potrebe posamezne živalske vrste oziroma svojih živali in jih čim
bolje upošteva.
Ekološko kmetovanje je za rejo živali razvilo podrobne predpise. Kakšne morajo biti torej
razmere v hlevu in kako redimo ekoživali?
Hlevska površina: Tla v hlevu morajo biti ravna in nedrseča. Vsaj polovica hlevske površine
mora biti utrjena. V tistem delu, kjer so na tleh rešetke, ne sme biti ostrih robov ali izbočenih
površin, kjer bi se živali lahko poškodovale. Živali morajo imeti na voljo suho in nastlano
ležišče.
Zrak v hlevu: Pogosto se zgodi, da so hlevi pretopli, zaprašeni, da je v njih prevečškodljivih
plinov, zato je zelo pomembno, da so v hlevu dovolj velike površine oken in vrat, skozi katera
prihaja svežzrak in dnevna svetloba.
Izpust: Izpust in paša skrbita za klimatske dražljaje, ki ugodno vplivajo na vitalnost in
odpornost živali. V izpustu mora biti poskrbljeno tudi za zaščito pred vetrom, soncem
(drevesa, nadstreški ...).
Število živali: Število živali v hlevu in v izpustu mora biti tolikšno, da je živalim zagotovljeno
udobje in dobro počutje ter da omogoča za živalsko vrsto značilno obnašanje.
Krmljenje: Ker naše domače živali običajno jedo skupaj in sočasno, mora biti za vsako žival
na voljo neomejeni dostop do krmišča ali napajalnika.
Privez: Živali na ekološki kmetiji ne smejo biti privezane, razen v določenih upravičenih
primerih.
Amputacije: Posegi, kot so rezanje repov pri govedu, ovcah in prašičih, krajšanje kljunov ali
peruti pri perutnini ipd., v ekološkem kmetovanju niso dovoljeni, razen v upravičenih
primerih z odobritvijo organizacije za nadzor ekokmetovanja.
Zagotavljanje zdravja živali: Za zdravje živali lahko skrbimo predvsem s pomočjo selekcije
odpornejših, robustnejših pasem ter z živalim prilagojeno rejo in krmo. Če se vseeno pojavijo
zdravstvene težave, moramo nemudoma ukrepati, da bolezen ozdravimo oz. živalim olajšamo
bolečino.
Za ta namen ekološki kmetje dajejo prednost postopkom naravnega zdravljenja, še zlasti
homeopatiji. Da preprečimo nepotrebno trpljenje živali, so v primerih, ko omenjeni ukrepi ne
zadostujejo, na osnovi diagnoze živinozdravnika dovoljena tudi običajna zdravila. Ekološki
kmet mora vsa zdravljenja skrbno zapisovati.
Priloga G: Primer zaključka seminarske naloge
7
3 ZAKLJUČEK
Opazovali smo 11 živali rjave pasme in 4 krave svetlo lisaste pasme različne starosti.
Raziskava je bila opravljena z metodo direktnega opazovanja treh opazovalcev v času od
četrte ure zjutraj do šeste ure zvečer. Opazovanje je bilo opravljeno leta 1997 v dveh obdobjih
po deset dni v dveh različnih tehnologijah reje. V tehnologiji hlevske reje z individualnim
stojiščem in stalnim privezom je opazovanje potekalo od 21. marca do 8. aprila 1997.
Tehnologija hlevske reje s pašo je vključevala sedemurni izpust živali na pašnik. Vse ostalo je
bilo podobno hlevski reji. Opazovanja v pašni reji so bila opravljena od 15. do 29. septembra
1997. Opazovane so bile naslednje lastnosti: žretje, pitje, prežvekovanje leže ali stoje,
pogostost blatenja, uriniranja, leganja, mirovanja, socialnega obnašanja (lizanja drugih krav in
bodenja drugih krav) in nege telesa. Pri negi telesa smo opazovali pojav lizanja sebe,
očohavanja in praskanja. Lastnosti, kot so žretje, pitje, prežvekovanje in mirovanje, so
dolgotrajne aktivnosti, zato smo jih beležili v petminutnih intervalih, ostale lastnosti pa smo
zabeležili ob njihovem pojavu. Lastnosti žretje, prežvekovanje stoje in leže ter mirovanje so
imele normalno porazdelitev podatkov, zato je bil vpliv tehnologije reje testiran s
parametričnimi testi. Pri lastnostih pitje, blatenje, uriniranje, leganje, lizanje sebe, lizanje
drugih krav, praskanje, očohavanje in bodenje drugih krav podatki niso bili normalno
porazdeljeni. Pri teh lastnostih je bil testiran vpliv tehnologije reje z neparametričnimi testi. V
raziskavi smo ugotovili, da obstajajo visoko statistično značilne razlike med tehnologijama
reje v trajanju žretja, prežvekovanja leže in stoje ter mirovanja in v pogostosti pitja, blatenja,
uriniranja, lizanja drugih krav, očohavanja in lizanja sebe. Pogostost praskanja se je pokazala
kot statistično značilna, statistično neznačilna razlika pa je bila pri pogostosti bodenja drugih
krav. V hlevski reji je bilo žretje krme vezano predvsem na čas krmljenja. Izpust na pašnik je
pomembno vplival na obnašanje žretja, pitja in prežvekovanja. Krave so na pašniku dlje časa
žrle, imele so manjšo pogostost pitja in skrajšale so čas prežvekovanja. Najdlje (46,71 minut),
so živali žrle v obdobju paše med 7.00 in 8.00 in najmanj med 6.00 in 7.00, ko je čas žretja
znašal le 0,93 minut na uro. Po obdobju peturne paše je povprečni čas paše pričel padati,
povečal pa se je čas prežvekovanja stoje in leže. Pogostost pitja je bila v tehnologiji hlevske
reje statistično značilno večja kot v pašni reji. Največja pogostost pitja je bila opažena po
končanem žretju v hlevski reji, v obdobju paše pa ob prihodu v hlev iz pašnika med 14.00 in
15.00, v povprečju 1,6-krat na uro. Na pašniku je bilo prežvekovanja stoje malo in je bilo
najmanj variabilno. Krave so krajši čas prežvekovanja na pašniku nadoknadile z daljšim
trajanjem prežvekovanja po prihodu v hlev med 15.00 in 16.00. V hlevski reji so imele krave
Priloga G: Primer zaključka seminarske naloge
8
daljši čas mirovanja, ker privezane niso mogle izvajati drugih aktivnosti. Največja razlika v
mirovanju je bila v tistem delu dneva, ko so bile živali na paši med 7.00 in 14.00. Maksimalna
razlika je bila opažena med 12.00 in 13.00 (19,20 minut), najmanjša pa med 14.00 in 15.00
(0,12 minut). Kljub krajšemu času mirovanja na pašniku so krave pogosteje legale. Statistično
značilno manj pogosto leganje v hlevski reji je pomemben etološki indikator počutja živali, ki
so imele manjše število, vendar dlje časa trajajoči period mirovanja. Največja pogostost
blatenja pri obeh tehnologijah reje je bila zjutraj med 4.00 in 5.00, ko so se začela dela v
hlevu. Tehnologija reje, ki je vključevala izpust na pašo, je vplivala na statistično večjo
pogostost blatenja in uriniranja. Ta razlika je bila najbolj izrazita v uri pred izpustom na
pašnik. Povečana pogostost izločanja blata in urina pred izpustom na pašnik kaže na
vznemirjenje oziroma željo po zapustitvi hleva in uživanje v prednostih, ki jih nudi pašnik.
Lizanje drugih krav je bilo v tehnologiji hlevske reje statistično značilno manj pogosto (2,38-
krat) kot v pašni reji (4,41-krat). Pogostost bodenja je bila povečana v hlevski reji s pašo po
enourni intenzivni paši. Po prihodu krav s paše se je pojav te agresije zmanjšal, nasprotno pa
so bile živali v hlevski reji bolj agresivne do sosednjih krav med 14.00 in 17.00. Sistem
hlevske reje s stalno privezanimi živalmi močno omejuje socialno obnašanje krav. Hlevska
reja je v primerjavi s pašno pokazala manjšo pogostost lizanja samega sebe in praskanja.
Omenjeno pomanjkanje so krave nadomestile s povečanim očohavanjem ob hlevsko opremo.
Priloga: H Primer seznama virov in literature seminarske naloge
9
4 VIRI IN LITERATURA:
1. Bartol, T., Bradač, J., Hočevar, I., Koler Povh, T., Siard, N., Stopar, K. (2004). Navodila
za oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehniški fakulteti
Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
2. Čagran, B. (2004). Priročnik za izdelavo diplomskega dela. Maribor: Pedagoška fakulteta.
3. Roš, M. (2005). Pišem!: Priročnik za pisanje strokovnih in znanstvenih del. Ljubljana: GV
Založba.
4. International standard ISO 690, Documentation - Bibliographic references - Content, form
and structure. 1987. 2nd ed. International Organization for Standardization.
5. International standard. ISO 690-2, Information and documentation - Bibliographic
references. Part 2 : Electronic documents or parts thereof. 1997. 1st ed. Geneve :
International Organization for Standardization.
6. Publication manual of the American Psychological Association (5th ed.). (2001).
Washington, DC.: American Psyhological Association.
7. Pravilnik o diplomskem izpitu. (2004). Šentjur: Šolski center Šentjur.
8. Senica, M. (2000). Reja krav molznic po etoloških načelih. Magistrsko delo, Domžale:
Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oddelek za zootehniko.
9. Slovenski pravopis. (2003). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
10. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1995). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
11. Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter domovih za učence. (1999).
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
