Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Diplomsko delo ... študija
Smer ali program ...(glej navodila na strani 3)

NASLOV DIPLOMSKEGA
DELA

Mentor: izr. prof. dr. Ime Priimek Kandidat: Ime Priimek
Somentor: doc. dr. Ime Priimek (če je somentor)

Kranj, mesec leto

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju ...

Hvala g. Temu in temu iz podjetja Tega in tega za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela ... (če je pomagal tudi kdo iz podjetja).

Zahvaljujem se tudi lektorju Temu in temu, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.

Morebitne posebne zahvale ...

POVZETEK

V povzetku v nekaj stavkih povzamemo vsebino diplomske naloge: problem in njegovo rešitev.

Povzetek naj ima od 10 do 15 stavkov.

KLJUČNE BESEDE:

- največ 5 pojmov oziroma besed, ki opredeljujejo področje dela
- ...
- ...

ABSTRACT (ali: ZUSAMMENFASSUNG)

Prevod povzetka v angleščino ali nemščino, glede na to, kateri tuji jezik je kandidat poslušal.

KEYWORDS: (ali: SCHLÜSSELWORTE:)

- prevod ključnih besed v angleščino ali nemščino
- ...
- ...

KAZALO

1. Uvod ......... xxx
1.1. Predstavitev problema xxx
1.2. Predstavitev okolja xxx
1.3. Metode dela xxx
2. Osnove ... (ali: Teoretične osnove ...) xxx
2.1. Podpoglavje xxx
2.2. Podpoglavje xxx
2.3. Podpoglavje xxx
3. Obstoječe stanje xxx
3.1. Posnetek stanja xxx
3.2. Kritična analiza xxx
3.2.1. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
3.2.2. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
4. Prenova ... (ali Preoblikovanje ...) xxx
4.1. Podpoglavje na prvem nivoju xxx
4.2. Podpoglavje na prvem nivoju xxx
4.2.1. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
4.2.2. Podpoglavje na drugem nivoju xxx
5. Zaključki xxx
5.1. Ocena učinkov xxx
5.2. Pogoji za uvedbo xxx
5.3. Možnosti nadaljnjega razvoja xxx
Literatura in viri xxx

Nakazana oblika kazala je le vzorec; oblikujemo ga avtomatsko ali 'ročno'.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Predstavimo problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, ki pomeni neko novost. Zato ne more biti zgolj opis nečesa že obstoječega, zlasti če so to izdelali drugi.

Dikcija diplomskega dela je nevtralna. Govorimo v prvi osebi množine, torej: Ugotavljamo, da ... Raziskujemo to in to ... Glede na to domnevamo, da ... ipd.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Če se diplomsko delo nanaša na reševanje problema v konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje.

Predstavimo predvsem dejavnost in proizvodni program, velikost, organiziranost in organizacijsko shemo ipd.

Ne pozabiti: če v nalogi uporabljamo podatke iz konkretnega okolja, moramo pridobiti dovoljenje podjetja, da se podatki objavijo.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Prikažemo predpostavke ter omejitve za reševanje problema.

1.4. METODE DELA

Navedemo metode, ki so bile uporabljene pri izdelavi diplomskega dela.

Uvodno poglavje naj ne obsega več kot 5 % naloge.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

2. OSNOVE ... (ALI: TEORETIČNE OSNOVE ...)

2.1. PODPOGLAVJE ...

Podamo kratke teoretične osnove za področje raziskovanja v diplomski nalogi.

Zavedati se moramo, da je diploma samostojno raziskovalno delo, zato tudi teoretičnih osnov ne smemo enostavno dobesedno prepisovati iz literature! Prav tako ne smemo iz literature direktno kopirati (skenirati) risb oziroma slik.

Poglavje o teoretičnih osnovah naj ne predstavlja več kot ok. 15 % naloge.

2.2. PODPOGLAVJE ...

Za oblikovanje naloge velja:

Robovi strani (margins): levo 3,5 cm, desno 3 cm, zgoraj 3,5 cm, spodaj 3 cm (robovi na izpisanih straneh so nekoliko večji zato, ker se naloga pri vezavi obreže).

Besedilo: prva možnost:
• pisava (font): Trebuchet MS (standardna pisava v MS Windows). Pisava velja za celo nalogo in se med poglavji ne menja. Razne “eksotične” pisave niso zaželene.
• velikost pisave:
besedilo 11 točk z enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan (slog: Navaden / Telo besedila oziroma • Bullet za označene [bulleted] vrstice),
naslovi glavnih poglavij (X.) 15 točk krepko (slog: Naslov 1),
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X.) 13 točk krepko (slog: Naslov 2),
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X.) 11 točk krepko (slog: Naslov 3),
podpisi k slikam, tabelam in grafom 11 točk ležeče (slog: Slika),
opombe 10 točk ležeče (slog: Opomba),
besedilo v glavi in nogi 8 točk ležeče (slog: Noga).

Alternativno druga možnost:
• pisava (font): Times New Roman (standardna pisava v MS Windows).
• velikost pisave:
besedilo 12 točk z enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan,
naslovi glavnih poglavij (X.) 16 točk krepko,
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X.) 14 točk krepko,
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X.) 12 točk krepko,
podpisi k slikam, tabelam in grafom 12 točk ležeče,
opombe 11 točk ležeče,
besedilo v glavi in nogi 9 točk ležeče.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Alternativno tretja možnost:
• pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• velikost pisave:
besedilo 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan,
naslovi glavnih poglavij (X.) 15 točk krepko,
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X.) 13 točk krepko,
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X.) 11 točk krepko,
podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče,
opombe 10 točk ležeče,
besedilo v glavi in nogi 8 točk ležeče.

• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo študija: ... visokošolskega strokovnega ... ali ... univerzitetnega ... študija. V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželeno. Če je le mogoče, podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventualno navajamo le poudarjene naslove (slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega poglavja.

Na naslovni strani navedemo nivo študija: ... visokošolskega strokovnega študija ali ... univerzitetnega študija ter smer študija za nebolonjske programe oziroma za bolonjske programe samo program študija:

NEBOLONJSKI PROGRAMI:
za VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM
smer: Organizacija in management delovnih procesov
Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
Informatika v organizaciji in managementu
za UNIVERZITETNI PROGRAM
smer: Organizacija dela
Organizacijska informatika
za UNIVERZITETNI PROGRAM
smer: Organizacija in management delovnih sistemov
Organizacija in management kadrovsko-izobraževalnih sistemov
Organizacija in management informacijskih sistemov

BOLONJSKI PROGRAMI:
za UNIVERZITETNI IN VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM
program: Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov
Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov
Organizacija in management informacijskih sistemov

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

NAVODILA ZA PISANJE MAGISTRSKEGA DELA

PRVINE DELA

Naslov; Naslov naj enostavno, jasno ter nedvoumno odraža bistvo vsebine dela.

Naslov naj ne bo predolg niti prekratek; praviloma vsebuje do največ devet besed. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike.

Obrazložitev teme in problema; Predloženi naslov teme dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost. Problem raziskovanja mora študent, jasno, določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.

Namen in cilji raziskovanja; Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje raziskovanja, ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev.

Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev si študent postavi tudi raziskovalna vprašanja oz. hipoteze, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisne predstavitve rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

Ocena dosedanjih raziskovanj pri pripravi magistrskega dela; Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in kritično ugotoviti, da do trenutka prijave teme magistrskega dela niti doma niti v svetu ni na koncipiran način in celovito raziskana, obdelana in javnosti predstavljena predložena tema. Če študent tega ne prikaže, predložena tema ni primerna za magistrsko delo.

Določitev hipotez in metod raziskovanja; Študent predstavi način preveritve hipotez. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev hipotez, katerih veljavnost naj študent preizkusi. Delovne hipoteze so obvezne pri magistrskem delu. V prijavi teme študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati ali zavreči predpostavke, doseči namen in cilje raziskovanja ter odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

Pričakovani rezultati in prispevek raziskovanja; Študent določno, precizno, nedvoumno opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela. Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

Pričakovani prispevek k znanosti in stroki; Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko rezultati raziskovanja uporabljali, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.

Strnjeni opis predvidenih poglavij in struktura dela; Pri vsakem delu oz. poglavju glede na hipoteze strnjeno navede, kaj namerava obdelati. Strukturo dela predstavlja

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

organiziranost, razporeditev in medsebojno povezanost vseh prvin dela.
Kakovostno strukturo lahko študent pripravi na podlagi že proučenega (precejšnjega) števila raznih publikacij o izbrani temi in tesnega sodelovanja z mentorjem.

Jedro uporabljene literature in virov; V tem seznamu študent navede jedro literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi dela. Jedro uporabljene literature in virov naj pri magistrskem delu pa vsaj 50 enot. Petina enot mora biti v tujem jeziku.

IZDELAVA DELA

Raziskovalno tematiko, ki jo študent obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja ter postavljenih hipotez, mora izvesti z ustreznim metodološkim instrumentarijem.

Pri pripravi magistrskega dela gre predvsem za zahtevnost na ravni aplikativnega in razvojnega raziskovanja. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke.

Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati splošne značilnosti dela, opredeljen namen in cilje dela, strukturo, dokumentacijsko podlago dela (citate, opombe, ponazoritve) ter tehnično obdelavo dela.

Osnovni namen in cilj dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika dela.

Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne strokovne teme (pri magistrskem delu gre praviloma za do tedaj neobdelano temo).

Poleg tega gre (pri magistrskem delu na višji ravni) tudi za prikaz kandidatove sposobnosti uporabe metodologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu ter sposobnost pisanja tekstov strokovnih del.

ZGRADBA DELA

Zgradba magistrskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:

 zunanja stran (platnice),

 prva stran,

 izjava o avtorstvu magistrskega dela in navedba lektorja,

 povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,

 povzetek z naslovom dela in ključne besede v angleškem jeziku,

 kazalo,

 kazalo ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…),

 kazalo prilog,

 seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),

 slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),

 uvod,

 obdelava teme,

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Na podlagi 19. člena statuta Evropske pravne fakultete v Novi Gorici (čistopis z dne 21.12.2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici dne 27.11.2013 sprejel naslednja

NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG

1 OBLIKOVNA PRAVILA

Standard papirja: A4.

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial.
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular).
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing).
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify).
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen).

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih izvodih in enostranski v trdo vezanih izvodih.

Vezava
a) Diplomsko delo
Diplomsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s srebrnimi črkami.
b) Magistrsko delo
Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjeni s srebrnimi črkami.
c) Doktorsko delo
Doktorsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjeni s srebrnimi črkami.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. kar pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
a) Diplomsko delo
Praviloma diplomsko delo obsega od 70.000 - 110.000 znakov (to je 45 do 60 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg diplomskega dela.
b) Magistrsko delo
Praviloma je obseg magistrskega dela od 150.000 – 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg magistrskega dela.
c) Doktorsko delo
Praviloma je doktorska disertacija dolga od 250.000 – 350.000 znakov (to je od 150 do 210 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg doktorskega dela.

2 STRUKTURA ZAKLJUČNIH NALOG

Zaključna naloga ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov zaključnih nalog. Struktura zaključnih nalog zajema vse sestavine oz. prvine zaključne naloge:

2.1 POVZETEK

Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o zaključni nalogi in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words. Skupaj s ključnimi besedami obsega od 15 do 20 vrstic.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

2.2 KAZALO (VSEBINA)

Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. zaključne naloge, s pomočjo katerih se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani.

2.3 UVOD

Obvezna sestavina dela je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja zaključno nalogo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo zaključne naloge. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:

a) Uvod diplomskega dela:
• Opredelitev teme naloge.
• Namen in cilje naloge.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dosedanjih raziskovanj
• Metode dela.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega dela.

b) Uvod magistrskega dela:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metodo raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega besedila.

Uvod doktorskega dela: glej točko b

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

2.4 VSEBINSKI DEL BESEDILA

2.4.1 Vsebina diplomskega dela

Vsebinski del besedila diplomskega dela praviloma obsega zgodovinsko - teoretični del, analitično - eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.

Navedeni deli vsebinskega besedila diplomskega dela pomenijo vsebinske sklope, ki imajo lahko več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. Primerno je, da je celotna tematika diplomskega dela obdelana v do pet medsebojno povezanih delov (poglavij), ki se lahko členijo naprej v do tri podpoglavja. Poglavja in podpoglavja diplomskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino diplomskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 itn, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itd.).

Zgodovinsko - teoretični deli je namenjen prikazu razvoja obravnavane teme in prikazu dosedanjih teoretičnih spoznanj v zvezi z njo.

Analitično – eksperimentalni del diplomskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, izkušnje, kritičnost in ustvarjalnost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju teme diplomskega dela in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V tem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.

V zaključnem ali perspektivnem delu diplomskega dela študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu diplomskega dela. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi diplomskega dela v odstavkih.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Ovitek diplomskega dela po vzorcu (prikazuje Slika 1). Ovitek naj bo temno modre barve, napisi na njem zlate barve.

2.3. PODPOGLAVJE ...

Morebitne sprotne opombe številčimo avtomatsko in izpisujemo na dnu strani. Preveč opomb ni zaželenih.

Itd.

3. OBSTOJEČE STANJE ...

3.1. POSNETEK STANJA ...

Kadar govorimo o prenovi procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.

Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov (Slika 2). Posnetek komentiramo tudi besedno.

Slika 2: Naziv slike ...
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi prerisane), v podpisu k sliki obvezno navedemo vir.

Slike številčimo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Vse slike z naslovi navedemo v kazalu slik na koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike. Na vse grafe, slike, tabele se morate sklicevati nekje v besedilu. Npr.: To in to prikazuje Slika 1.

Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso zaželene.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Slika 3: To in to (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je treba ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo vsi bibliografski podatki (glej primer).

Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze pojasnimo na koncu dela.

Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju) glavnino naloge – ok. 30 % naloge.

3.2. KRITIČNA ANALIZA ...

3.2.1. PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!)

V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja.

AAA BBB CCC ...
111 121 131 ...
112 122 132 ...
113 123 133 ...
... ... ...
Tabela 1: Tabela ta in ta ...
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo segati preko roba strani. Za tabele, ki segajo čez desni rob, uporabimo ležečo postavitev strani.

Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.

Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na konec besedila in navedemo v spisku prilog.

3.2.2. PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!)

Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)

Besedilo.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Na podlagi 19. člena statuta Evropske pravne fakultete v Novi Gorici (čistopis z dne 21.12.2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici dne 27.11.2013 sprejel naslednja

NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG

1 OBLIKOVNA PRAVILA

Standard papirja: A4.

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial.
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular).
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing).
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify).
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen).

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih izvodih in enostranski v trdo vezanih izvodih.

Vezava
a) Diplomsko delo
Diplomsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s srebrnimi črkami.
b) Magistrsko delo
Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjeni s srebrnimi črkami.
c) Doktorsko delo
Doktorsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjeni s srebrnimi črkami.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. kar pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
a) Diplomsko delo
Praviloma diplomsko delo obsega od 70.000 - 110.000 znakov (to je 45 do 60 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg diplomskega dela.
b) Magistrsko delo
Praviloma je obseg magistrskega dela od 150.000 – 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg magistrskega dela.
c) Doktorsko delo
Praviloma je doktorska disertacija dolga od 250.000 – 350.000 znakov (to je od 150 do 210 strani besedila), morebitne priloge se ne vštevajo v navedeni obseg doktorskega dela.

2 STRUKTURA ZAKLJUČNIH NALOG

Zaključna naloga ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov zaključnih nalog. Struktura zaključnih nalog zajema vse sestavine oz. prvine zaključne naloge:

2.1 POVZETEK

Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o zaključni nalogi in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words. Skupaj s ključnimi besedami obsega od 15 do 20 vrstic.

NINANANA123 · Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58 Prispevkov: 1794

2.2 KAZALO (VSEBINA)

Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. zaključne naloge, s pomočjo katerih se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani.

2.3 UVOD

Obvezna sestavina dela je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja zaključno nalogo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo zaključne naloge. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:

a) Uvod diplomskega dela:
• Opredelitev teme naloge.
• Namen in cilje naloge.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dosedanjih raziskovanj
• Metode dela.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega dela.

b) Uvod magistrskega dela:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Raziskovalno vprašanje in/ali hipotezo(e)
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metodo raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Običajen obseg uvoda je 5% celotnega obsega besedila.

Uvod doktorskega dela: glej točko b

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli