NINANANA123
Pridružen/-a: 22.02. 2009, 14:58
Prispevkov: 1794
|
 Objavljeno: 30 Okt 2010 07:56 Naslov sporočila: OBLIKOVNA IN TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE |
 |
|
OBLIKOVNA IN TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
S temi navodili se podrobneje določajo zahteve, ki jih predvideva 10. člen Pravilnika o pripravi diplomske naloge in diplomskem izpitu VSŠB. Za doseganje opredeljenega namena diplomskih nalog iz 3. tč. pravilnika morajo biti le-te izdelane po spodaj opredeljenem postopku in ustrezati določenem vsebinskim, strukturnim ter oblikovnim zahtevam.
Obvezni sestavni deli diplomske naloge so naslednji:
a) platnice v predpisani izvedbi (s primerom na sliki 1) kateri sledi prazen list;
b) naslovnica z navedbami naslova naloge, mentorjev in lektorjev (kot na sliki 2);
c) zahvala mentorjem in ostalim, ki so bili študentu v pomoč;
d) kazalo vsebine ter kazalo slik in prilog, če je potrebno (primer na sliki 4);
e) povzetka vsebine diplomske naloge v slovenskem in tujem jeziku (slika 3)
f) besedilo diplomske naloge s povzetkom, uvodom, jedrom in sklepom;
g) seznam uporabljene literature in ostalih virov (s konkretnimi primeri na sliki 5);
h) izjava o samostojnem delu z lastnoročnim podpisom študenta (slika 6);
i) priloge na katere se sklicujemo v besedilu naloge.
Platnice
Diplomska naloga mora biti trdo vezana v umetno usnje modre barve z napisi v zlati barvi. Napis DIPLOMSKA NALOGA je velikosti 30 pt Times N. R., ostalo pa v velikosti 14 pt.
Naslovnica
Naslov diplomske naloge je izpisan s krepkimi črkami Times N. R. velikosti 30 pt, ostalo v velikosti 14 pt. Naloga ima naslov in navedbo avtorja tudi na hrbtišču.
Kazalo
Vsebinsko kazalo klasične formalne oblike izdelamo s pomočjo samodejnega oblikovanja, ki ga podpira urejevalnik besedila. Če je v nalogi večje število vizualnih predstavitev, jih navedemo v kazalu slik.
Povzetek
Tu na kratko predstavimo vsebino naloge in končne ugotovitve v slovenskem in tujem jeziku. Oboje naj bo zapisano na eni strani, to je s približno dvakrat po 100 do 150 besed. Lektor v besedilu le odpravi pomanjkljivosti, ne sme ga pa v celoti prevajati. Študent lahko najprej zapiše besedilo v tujem jeziku, ki ga nato smiselno prevede. Povzetku pripišemo do 5 ključnih besed iz vsebine naloge.
Uvod
Uvod diplomske naloge naj obsega eno ali dve strani besedila. Namenjen je le proceduralnim in formalnim sestavinam naloge, ker je skrajšana vsebina podana že v povzetku. Uvodno besedilo naj bi bilo določeno že v dispoziciji naloge vsebovati pa mora naslednje sestavine:
- opredelitev pojava in področja obravnave, opis problema (tema, predmetno področje);
- namen: zakaj se s tem ukvarjamo - to so lahko priložnost, nuja, potrebe, želje ipd.;
- cilje: kaj konkretno nameravamo narediti – t.j. katere dokazljive rezultate napovedujemo;
- hipoteze: trditve, ki jih mislimo dokazati ali pa možne rešitve predstavljenega problema;
- predvidene metode (standardizirani načini dela) in tehnike (specifičnosti v izvedbi nalog);
- teoretične osnove in omejitve naloge, predvidene težave in možna nadaljnja raziskovanja.
Vsebinsko jedro diplomske naloge
V glavnem delu študent strokovno, na primeren način in s pomočjo ustreznih teoretičnih spoznanj obdela izbran pojav s področja komercialne dejavnosti ter predstavi svoje lastne ugotovitve oziroma predloge. Zato je jedro sestavljeno iz treh sklopov: teoretičnega (racionalnega), praktičnega (empiričnega) in perspektivnega (pragmatičnega).
V teoretskem delu študent izkaže obvladovanje oz. sposobnost iskanja strokovnih podlag in spretnost smiselnega povezovanja teorije s prakso. Svojo uspešnost dokazuje s predstavitvijo relevantnih povzetkov preštudirane literature. V praktičnem delu lahko na kratko predstavi organizacijo v kateri si je izbral konkretni predmet obravnave. Največ se posveti raziskavi pri kateri običajno najprej zbere podatke, jih uredi in obdela ter predstavi v primerni obliki. Temu sledi analiza podatkov z namenom ugotavljanja globljih zakonitosti opazovanega pojava. Tako pridobljena lastna spoznanja formulira kot ugotovitve oziroma perspektivno koristne predloge.
Sklep
Tu študent zapiše svoje osebne zaključke, do katerih je prišel ob pripravi diplomske naloge. Zato se v njem ne navajajo novi podatki, dokazi ali predlogi. Sestavi se samo na podlagi intuicije in tistega, kar študentu tudi nehote ostane v spominu, vsekakor pa brez kakršnega koli prepisovanja. Obsega naj od ene do dveh strani besedila.
Seznam literature in virov:
Seznam uporabljenega gradiva mora biti urejen po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Vrstni red podatkov o posamezni enoti seznama je odvisen od vrste gradiva:
Za knjigo kot celoto: priimek, ime avtorja, leto izida, naslov dela, kraj izida in založba.
Za knjigo z več avtorji: naslov dela, leto izida, kraj izida in založba.
Za članke: priimek, ime avtorja, leto izida, naslov članka, naziv revije, letnik, številka, strani.
Spletna stran: priimek, ime avtorja, leto objave, naslov vsebine, datum in ura dostopa, URL.
Konkretni primeri so predstavljeni na sliki 5.
Priloge
Služijo za natančnejšo razlago, nazornejšo predstavitev ali utemeljitev podrobnosti iz glavnega besedila od koder se na te priloge tudi sklicujemo. To so lahko obsežnejše tabele, večji grafikoni, anketni listi, obrazci ali kopije listin. Več kot 10 strani prilog ni potrebno.
Oblikovanje in tehnična ureditev besedila
Zahtevan obseg naloge, to je od 25 do 40 tipkanih strani A4 formata predstavlja od 5 do 8 tisoč besed. Strani posameznih sestavin naloge oštevilčimo tako, kot je prikazano na sliki 3.
Format
Diplomska naloga mora biti oblikovana z računalnikom, obojestransko poravnana z robovi 20 mm in 10 mm dodatkom za vezavo ter enostransko natisnjena na papirju formata A4.
Tip, velikost pisave in razmik
V nalogi uporabljamo samo črke tipa Times New Roman. Drugo je dovoljeno izjemoma v tabelah ali grafikoni ipd. Besedilo je natisnjeno z znaki velikosti 12pt z razmakom vrstic 1,5. Naslove poglavij izpisujemo in oštevilčimo kot sledi oz. kot je razvidno iz kazala na sliki 3.
1 RAZDELEK ……. (velike črke krepko 14 pt)
1.1 Poglavje ………….. (male črke krepko 14 pt)
1.1.1 Podpoglavje ……….. (male črke krepko 12 pt)
Vključevanje podob - to so slike, diagrami, grafikoni in razpredelnice
Upodobitve v nalogi označimo z zaporedno številko in naslovom, ki vsebinsko označuje prikaz in se nahaja pod njimi razen pri tabelah, katere nadnaslovimo kot npr.:
Za prikaze, ki jih nismo sami ustvarili, navedemo tudi vir od koder so povzeti.
Stil pisanja
Nalogo kot strokovno delo pišemo brezosebno, stvarno in utemeljeno. Ne navajamo posplošenih ugotovitev temveč le dejstva, ki jih lahko dokazujemo na osnovi lastnih spoznanj oz. jih utemeljujemo s sklicevanjem na strokovne vire. Le v sklepu naj študent zapiše osebna stališča.
Ostale zahteve
Naloga mora biti lektorirana. Prijavi k diplomi (obr. VSŠB-K-33) priloži kandidat podpisani izjavi lektorjev slovenskega in tujega jezika (obr. VSŠB-K-39), oceno diplomske naloge mentorja v podjetju (obr. VSŠB-K-37) in podpisano izjavo mentorja - predavatelja o primernosti diplomskega dela za zagovor (obr. VSŠB-K-3 . Trije vezani izvodi diplomske naloge se oddajo v referatu VSŠB do 5. v mesecu v katerem se kandidat prijavlja na zagovor. Priporočljivo je, da dodatni izvod odda tudi mentorju v podjetju.
Pri pripravi diplomske naloge se smiselno upoštevajo tudi Navodila za izdelavo seminarskih nalog na VSŠB kot dopolnilna subsidarna določila.
Postopek mentorskega svetovanja
Mentor nudi strokovno pomoč pri pripravi diplomske naloge tako, da le-ta ustreza vsaj minimalnim zahtevam iz teh navodil. Poleg končnega rezultata se pri diplomski nalogi vrednoti tudi sam postopek njene priprave, ki nujno poteka v več zaporednih korakih. Naloga mentorja je, da študenta spremlja in usmerja na vsaki izmed naslednjih stopenj:
Delovni korak Vmesni rezultat
zbiranje in groba priprava gradiva za nalogo izbor gradiva
urejanje gradiva, strukturiranje in grobo oblikovanje osnutek naloge
dopolnjevanje, izboljševanje, končno oblikovanje predlog naloge
popravljanje, lektoriranje, vezava končana naloga
Študent mora mentorju dostaviti (po pošti, E-m) vsakega izmed vmesnih rezultatov v pregled o katerih se vodi evidenca v Opomniku mentorskih konzultacij. Ustreznost dokončnega oblikovanja se preveri po kontrolnem listu. Naloga mora biti izdelana tako, da bo primerna za predstavitev in zagovor pred diplomsko komisijo. Le ta pri ocenjevanju upošteva: suverenost in prepričljivost nastopa, jasnost predstavljene vsebine, uporabo didaktičnih pripomočkov, obvladovanje teoretičnih podlag, pravilnost odgovorov na vprašanja ter poznavanje vsebine in zaključkov naloge.
Navodila so bila obravnavana na predavateljskem zboru dne 18.12.2003 in bila z dopolnitvami sprejeta na sestanku študijske komisije dne 5.2.2004, ko stopijo v veljavo. Šola zagotovi zadostno število teh navodil v šolski knjižnici in jih objavi na spletni strani VSŠB.
Predsednik študijske komisije: Ravnatelj višje strokovne šole:
KONTROLNI LIST za preverjanje ustreznosti izvedbe diplomske naloge na VSŠ Brežice
1. Izvedba platnic (material, barva)
2. Napisi platnic (vsebina, razmestitev, oblika)
3. Naslovnica (sestavine, oblika)
4. Struktura kazala (sestavine, razčlenitev)
5. Oblika kazala (razmestitev, oštevilčenje)
6. Oštevilčenje strani (povzetek na 1. strani, oznaka spodaj na sredini, …)
7. Povzetek (obseg 100 do 150 besed, ključne besede, nanaša se samo na vsebino naloge)
8. Uvod (nanaša se na nevsebinske formalne vidike naloge, obseg 1 do 2 strani)
9. Sestavine uvoda (področje, predmet - problem, namen, cilji, metode)
10. Vsebinsko jedro (struktura: teoretični in empirični del ter rezultati naloge - rešitev)
11. Predstavljen pregled teoretskih osnov se nanaša na ožjo temo predmetnega področja
12. Praktični del naloge izhaja iz konkretnih delovnih izkušenj (zaposlitve, delovne prakse)
13. Predstavljen konkretni rezultat naloge je predlog izboljšave, ugotovitev analize ipd.
14. Konkretni rezultat potrjuje uspešnost študenta pri doseganju ciljev iz dispozicije naloge
15. V sklepu so podana lastna stališča pisca, kritičen komentar brez ponavljanja vsebine
16. Seznam literature v primernem obsegu izveden po določenem standardu (iz navodil)
17. Morebitne priloge so v funkciji pojasnjevanja vsebine iz jedra naloge
18. Naloga ima vse sestavine v ustreznem zaporedju (naslovnica, zahvala, kazalo, besedilo, viri, izjava - podpisana, priloge)
19. Obseg naloge je 25 do 40 strani (t.j. 5 do 5 tisoč besed po izpisu statističnega povzetka)
20. Oblikovana je z urejevalnikom besedila, natisnjena enostransko z robovi 20 mm
21. Tip črk je Times N.R. velikosti 12 pt., naslovi so krepko poudarjeni
22. Razmik med vrsticami je 1,5 - med odstavkoma je prazna vrstica, ni pododstavkov
23. Razdelki, poglavja in podpoglavja so dekadno oštevilčeni ( 1.1.1 )
24. Slike, grafikoni in diagrami so zaporedno podnaslovljeni ter tabele nadnaslovljene
25. Citiranja so pravilno izvedena in v zadostnem obsegu uporabljena
26. Stil pisanja je strokoven in na ravni študijskega programa, deluje izvirno
27. Besedilo je lektorirano, brez očitnih slovničnih in pravopisnih napak
28. Strokovni izrazi povzetka v tujem jeziku ustrezajo pogojem praktične rabe
29. Vsebina naloge se navezuje na učno snov izbranega predmetnega področja
30. Izbrani naslov ustreza vsebini naloge in obravnavanemu primeru iz strokovne prakse
31. Vsebina je primerno razčlenjena, zaporedni sklopi so logično povezani
32. Razporeditev besedila in slik po straneh je racionalna in standardnega videza.
NAVODILO ZA PRIPRAVO DISPOZICIJE DIPLOMSKE NALOGE
Postopek priprave dispozicije diplomske naloge in odobritve izbrane teme je predpisan v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu VSŠ Brežice, kjer so določeni obvezni koraki, roki in potrebni obrazci. Z dispozicijo si študent znotraj določenih okvirov sam zastavi cilje, ki ga usmerjajo pri nadaljnjem delu in na podlagi katerih je moč presojati njegovo uspešnost pri izdelavi diplomske naloge.
V diplomski nalogi mora študent dokazati sposobnost povezovanja v šoli pridobljenih strokovno-teoretičnih znanj s praktičnimi izkušnjami. To je lahko kot odkrivanje problemskih situacij v delovnem okolju ali pa kot strokovno podkrepljen predlog praktičnih izboljšav v komercialnem okolju. Študent se mora pri obravnavi v diplomski nalogi omejiti le na pojav, ki ga označuje izbrani naslov. Zato je že ob dispoziciji naloge potrebno razmišljati o dostopnosti zadevne literature in o možnostih pridobitve podatkov oz. izvedbe praktičnega dela naloge.
Študent si izbere temo, ki je v okviru enega izmed 14 predmetnih področij, to je strokovnih predmetov na VSŠ. Vsak predavatelj pri obravnavi snovi svojega predmeta nakaže možnosti za izdelavo diplomske naloge. S tem namenom pripravi seznam okvirnih naslovov (tem) izmed katerih lahko študenti izberejo sebi najprimernejšega. Razpisani naslovi so objavljeni na spletnih straneh šole in predstavljajo sestavni del teh navodil. Seznami se lahko za vsako študijsko leto dopolnjujejo s temami, ki jih predložijo predavatelji posameznih predmetov s tematskih področij, ki so bila obravnavana pri predavanjih. Isto temo lahko izbere tudi več študentov.
Izhodiščni naslov (temo) lahko študent v dogovoru z mentorjem prilagodi konkretni situaciji vendar le v smislu zožanja področja obravnave. V dispoziciji predlagan in potrjen naslov diplomske naloge je dokončen. O ustreznosti predlaganih naslovov razpisanim temam presoja in dokončno odloča študijska komisija. Doslednost uporabe izbranega naslova in postopnost nastajanja diplomske naloge sta dve izmed sicer skromnih možnosti zagotavljanja pristnosti avtorstva oz. preprečevanja plagiatorstva.
Dispozicija je kot priloga sestavni del vloge študenta študijski komisiji za odobritev teme in naslova diplomske naloge (obrazec VSŠB-K-31). Napisana mora biti v obsegu 1,5 do 2 tipkanih strani (350 do 400 besed) in vsebovati naslednje sestavine:
● Namen in cilje naloge ter metode (to so vzroki za izbor predlaganega naslova naloge, pričakovani dokazljivi dosežki študenta ter predvideni pristopi in načini dela) brez omenjanja vsebine naloge.
● Glavni vsebinski del
- s predstavitvijo izbrane teme (to je kratek prikaz uporabljenih strokovnih osnov iz literature),
- z navedbo načrtovanih postopkov empirične raziskave (predvideni viri in zajemanje podatkov, analiza, predstavitev rezultatov) ter
- z nakazovanjem možnosti za pridobitev v komercialni praksi koristnih rešitev.
● Okvirno kazalo vsebine s katerim se predstavi predvidena struktura naloge (po vzorcu za členitev in številčenje iz Navodil za izdelavo seminarske naloge).
● Seznam literature (iz katere bodo povzete strokovne podlage ali bo uporabljena za utemeljevanje rezultatov) ter navedba virov iz katerih študent namerava črpati konkretne podatke.
V dispoziciji ni vsebinskih podrobnosti niti citiranih teoretičnih izhodišč oziroma navedb množice dejstev. Načrt izvedbe in vsebina morata biti podana strnjeno in pregledno. Bistvene podatke o postopnem nastajanju dispozicije (in kasneje tudi diplomske naloge) študent evidentira v opomniku.
Ta navodila stopijo v veljavo z datumom sprejema na študijski komisiji. Objavljena so na spletni strani VSŠ Brežice in na voljo v šolski knjižnici.
Brežice, 4. 2. 2004
Predsednik študijske komisije: Ravnatelj višje strokovne šole:
NAVODILO ZA IZDELAVO SEMINARSKIH NALOG
Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno raziskovalnega dela. Študent z izdelavo in predstavitvijo naloge izkaže svojo zmožnost samostojnega dela pri obdelavi v naprej določene teme. Naslov naloge lahko predlaga študent, nato pa ga potrdi učitelj predmeta.
Smoter naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa, da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se pripravi za pisanje diplomske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu z učnimi cilji, se študent pripravi in izvede predstavitev doseženih rezultatov naloge na seminarskih vajah.
Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati že ob izbiri naslova. Študent naj si izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je največkrat odraz nesamostojnega dela pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent izkaže obvladovanje veščin pisnega komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem upoštevanju teh navodil.
Enotni oblikovni elementi pisnih izdelkov spadajo med sestavine celostne podobe šole. Zato bomo v seminarskih nalogah podali vsebinske sestavine, ki jih pričakujemo v vsaki seminarski nalogi, na naslednji način:
UVOD
V uvodu se določijo namen naloge, predmet obravnave oziroma problem, cilji naloge ter metode dela. Študent navede, katero ožje strokovno področje je predmet njegovega preučevanja oziroma kateri praktični problem namerava rešiti in zakaj si je izbral takšno nalogo (namen). Cilje postavi tako, da bo ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega lahko sam ocenil svojo uspešnost. Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge.
VSEBINSKI DEL (JEDRO)
Jedro mora biti logično strukturirano, razčlenjeno na smiselna poglavja, podpoglavja in pod-podpoglavja največ do tretje ravni (kot npr. 3.2.2). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preveč. Odstavek je skupina povedi, ki izražajo določeno zaokroženo misel. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem področju. V obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Pri dobesednem prepisovanju posameznih delov besedila se morajo dosledno upoštevati pravila citiranja. Za citatom zapišemo v oklepaju avtorja, letnico dela in stran; npr. (Mramor 1998, str. 217). Če avtorja povzemamo, navedemo le avtorja in leto izida dela; npr. (Kotler 1990). Simbole in kratice razložimo na mestu, kjer se prvič pojavijo v besedilu.
Slike, grafikoni in tabele
Pod grafično predstavitvijo oz. pod tabelo mora biti njena zaporedna številka, naziv in navedba vira v oklepaju. Primera:
Teoretična obravnava oziroma strokovno ozadje problema lahko obsega največ eno polovico vsebinskega dela. Druga polovica naj bo posvečena reševanju konkretnega primera iz prakse! V tem delu študent pokaže sposobnost odkrivanja in opredelitve problemov, spretnost odkrivanja možnih rešitev ter veščine ocenjevanja in vrednotenja alternativ. Z utemeljevanjem svojih odločitev dokaže tudi razumevanje teoretičnih osnov izbranega strokovnega področja.
V empiričnem (praktičnem) delu naloge se predstavi konkretna realizacija v uvodu napovedanih prvin:
● ponazoritev problemske situacije s prepričljivo navedbo konkretnih relevantnih dejstev;
● izpeljava izbrane metode, to je splošnega načina raziskovanja in reševanja nekega problema (npr.: opisna, vzročno pojasnjevalna, eksperimentalna, induktivna / deduktivna, statistična, kvantitativna, ipd.);
● uporaba tehnik, to je posebnih načinov dela v določenih fazah raziskovanja oziroma posebnemu namenu prilagojenih postopkov in prijemov ter;
● orodij (instrumentov) oziroma sredstev, ki jih uporabljamo pri izvedbi metode (anketni vprašalniki, ocenjevalne lestvice, računalniški programi, ipd.);
● prikaz in razlaga izidov preučevanja (rezultatov) z besednim opisom, z razpredelnicami, grafikoni idr.;
● potrditev postavljene hipoteze (podmene), to je domnevnega odgovora na problemsko situacijo, ki ga je možno empirično (izkustveno) preveriti;
● dokaz o doseženih ciljih naloge, o koristni uporabi teoretičnih spoznanj v praksi ali pa njeno kritično vrednotenje.
SKLEP
Je obvezen del seminarske naloge. Vsebuje novo pridobljena (lastna!) spoznanja, sklepne misli, opozori na nerešena vprašanja in nakaže smeri nadaljnjega reševanja problema. V zaključku lahko študent oceni svojo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, potrdi ali ovrže podmeno, opozori na probleme, s katerimi se je srečeval pri delu oz. navede ključne predloge. V sklepu ne ponavljamo vsebine iz jedra niti je ne povzemamo, ne navajamo novih podatkov ali dokazov. V sklepu avtor navaja samo svoje misli, po obsegu naj ne presega 10 % naloge.
LITERATURA IN VIRI
Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko uporabljal pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih je študent pridobil podatke. Literaturo navedemo po abecednem redu avtorjev. V nadaljevanju so primeri za knjigo, članek in vir:
Kotnik, D.: 1993. Nabavno poslovanje. Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
Svetinčič, Mojca. 2003. Umetnost obdarovanja. V: Podjetnik. Let. 12, št. 10. Str. 88-91.
Rolih, Robert. 2003. Usmerjenost vašega podjetja h kupcu –teorija ali realnost? [citirano 25. nov. 2003; 14:44]
http://www.uspeh.com/index.htm
PRILOGE
Priloge so anketni vprašalniki, obsežnejše tabele z izvirnimi podatki, katalogi, ceniki, ipd. Iz besedila naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi. Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge. Zato morajo biti zaporedno oštevilčene in podnaslovljene.
SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PRIPRAVO SEMINARSKIH NALOG
● Obseg seminarske naloge pri teoretičnih predmetih je do 8 strani formata A4 enostransko (cca. 1600 besed).
● Štejejo samo strani v uvodu, jedru in sklepu. Zaporedna številka strani je spodaj na sredini; naslovna stran ni oštevilčena, stran, na kateri je kazalo vsebine, označimo z rimsko številko i. )
● Naloga pri praktičnem izobraževanju obsega od 15 do 20 strani, referat se predstavi v obsegu do 6 strani.
● Velikost znakov je 12 pt, pisava praviloma Times New Roman ali podobna, obojestranska poravnava, enojni razmak med vrsticami, robovi 2,5 cm, vezava 1 cm.
● Poglavja oštevilčimo na dekadni način, kot je prikazano v primeru kazala naloge na sliki 2.
● Med odstavki je prazna vrstica znotraj odstavkov pa ne sme biti skrajšanih vrstic - "pdodstavkov".
● Poglavje začnemo na novi strani le kjer je do konca strani za manj kot 5 vrstic prostora.
● Poglavja in odstavki naj ne bodo niti prekratki niti predolgi.
● Besedilo naj bo napisano v prvi osebi množine (izogibamo se prvi osebi ednine). Uporabljajmo strokovne izraze v njihovem pravilnem pomenu. Osebna razmišljanja naj študent poda v sklepu.
● Naloga mora biti strokovno in jezikovno pravilna. Študent odda natisnjen izvod seminarske naloge, na zahtevo predavatelja pa priloži še nalogo na disketi.
● Pri diplomski nalogi se uporabljajo Oblikovna in tehnična navodila za izdelavo diplomske naloge ob smiselnem upoštevanju navodil za oblikovanje seminarskih nalog.
● Vsebinske zahteve za seminarsko nalogo določi predavatelj predmeta.
NAČELA OCENJEVANJA
1. Pri oblikovanju seminarskih nalog za kateri koli predmet morajo študenti obvezno upoštevati splošna navodila, če z dodatnimi navodili za posamezni predmet ni drugače določeno.
2. Naloga, v kateri manjka katerakoli od predvidenih vsebinskih ali oblikovnih sestavin, takoj vzbuja sum o pristnosti naloge. Nejasnosti se razrešijo z zagovorom naloge.
3. Za besedilo, ki je oblikovano v nasprotju z navodili, se šteje, da ni rezultat lastnega dela študenta. Predavatelj takšno nalogo zavrne.
4. Avtor je dolžan kot citat označiti vsak dobesedno prepisan del besedila iz literature ali drugih virov (pisna gradiva, diskete, spletne strani).
5. Študent mora poznati pravilen strokovni pomen vseh v nalogi navedenih pojmov, izrazov in kratic - sicer jih v besedilu naj ne zapisuje.
6. Zaradi razširjenosti pojava plagiatorstva ne sme biti nobenega dvoma o pristnosti "brezhibnih" nalog. Naloga, za katero se ugotovi, da ni rezultat lastnega dela, se oceni negativno.
Ocena seminarske naloge se določi glede na skladnost z določbami navodil in glede predstavljene vsebine, t.j.:
- strokovnost pristopa (izkazuje se s poznavanjem in razumevanjem strokovnih osnov);
- izvirnost zamisli ( praktična uporabnost oziroma lastne kritične ugotovitve);
- realnost izvedbe (možnost aktivnega prispevka študenta k doseganju cilja);
- strukturiranost vsebine (sestavine in razčlenjenost na teoretični in empirični del);
- tehnična izvedba (estetski videz izdelka in izkoristek zmožnosti uporabe IT).
Ta navodila stopijo v veljavo s sprejemom na seji študijske komisije dne 5. 2. 2004. Objavljena so na spletni strani VSŠ Brežice in na razpolago v šolski knjižnici.
Predsednik študijske komisije: Ravnatelj višje strokovne šole: |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
